Pomori v fojbah katastrofalno vplivali na ugled Slovencev

16
Erika Jazbar je izjemno pronicljiva sogovornica, ki se z bolečino sprašuje tudi o ranjenosti matičnega naroda, kar se odraža tako v uličnih pozivih k nasilju kot žaljenju Slovenske vojske in drugih institucij slovenske države. Foto: J. Možina

Erika Jazbar, intervju  na TV Slovenija: Slovenska zamejka, rojena Goričanka, ki dela kot novinarka na RAI v Trstu, kot gostja intervjuja prihaja v pravem trenutku, saj intervju sovpada z vračilom Narodnega doma v Trstu Slovencem in s poklonom obeh predsednikov ob pomniku slovenskim bazoviškim junakom ter žrtvam komunističnega nasilja v fojbah. Klasična filologinja, izjemno predana delu za slovensko narodno skupnost z jasnim pogledom v preteklost in prihodnost, je izjemno pronicljiv sogovornik, ki se z bolečino sprašuje tudi o ranjenosti matičnega naroda, kar se odraža tako v uličnih pozivih k nasilju kot žaljenju Slovenske vojske in drugih institucij slovenske države.

Predsednika s simbolnim dejanjem popeljala državi na pravo pot do drugačnih odnosov

Jazbarjeva uvodoma poudarja, da sta Slovenija in Italija 13. julija 2020 s simbolnim dejanjem obeh predsednikov, Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle, stopili na pravo pot do drugačnih odnosov in raztapljanja predsodkov med Slovenci in Italijani. Odnosi so bili v dobi fašizma in kasneje komunizma sovražni, izboljšali so se šele potem, ko je Slovenija postala demokratična. Narodni dom v Trstu in njegov dvojček v Gorici – Trgovski dom – predstavljata vrhunec slovenske moči v mestnih središčih na začetku 20. stoletja. Fašizem je hotel to izničiti. Drug pomnik, ki ločuje oba naroda, je Bazovica. Tam so 6. septembra 1930 ustrelili štiri primorske rodoljube, ki so za italijanski pravni sistem še vedno teroristi. Pri bazoviškem šohtu pa ja kraj bolečine za italijansko večino – ta kraj je italijanska stran izbrala kot kraj spomina na komunistično nasilje nad svojimi rojaki, pobitimi in zmetanimi v fojbe.

»Odnosi med obema narodoma imajo velikanska bremena krivic in nasilja,« je povedala Jazbarjeva in dodala, da gre za izjemno globoko ranjenost.

Erika Jazbar ostala zvesta narodni skupnosti

Erika Jazbar je ponosna Goričanka, živi v italijanskem okolju, poudarja pa, da so Slovenci mestu dali ime in bili od vedno avtohtoni. V preteklosti je bila kot Slovenka deležna tudi žaljivk, vendar je v nasprotju z mnogimi, ki so se umaknili, skupaj z družino ostala zvesta skupnosti. Imela je močne zglede, kot pravi, v slovenski šoli, cerkvi in drugih ustanovah. Sedaj je drugače, čeprav biti Slovenec v Italiji ne predstavlja prednosti. Dejstvo, da matična država, takratna Jugoslavija, ni pripadala krogu demokratični držav, je gotovo vplivalo na asimilacijo.

Prav komunistični povojni pomori, povezani s fojbami, v času 40-dnevne zasedbe Trsta in Gorice so porazno vplivali na ugled slovenskega življa v zamejstvu in pospešili asimilacijo.

To sicer ni bilo etnično čiščenje, kakor govorijo Italijani, ampak je bilo ideološko čiščenje »nasprotnikov ljudstva«, kjer so bili žrtve tudi Slovenci. Enako se je takrat dogajalo v matični domovini. Fojbe so prinesle globok razkol, ki so ga še poglobili naseljeni optanti iz Istre.

Simbolna dejanja predsednikov Pahorja in Mattarelle napadajo tisti, ki živijo na račun bolečin iz preteklosti

Dejstvo, da so simbolna dejanja predsednikov Pahorja in Mattarelle 13. julija 2020 napadli tako krogi simpatizerjev komunizma v Sloveniji kot fašizma v Italiji, je po mnenju gostje povezano s tem, da gre očitno za skupine, ki živijo na račun bolečin iz preteklosti. Predsednika Slovenije in Italije sta po njenem pokazala velik pogum, da sta to presegla.

Erika Jazbar se v nadaljevanju predstavi kot odlična poznavalka goriške zgodovine in stvarnosti. Napisala je vodnik po slovenski Gorici ter uredila več del, med drugim koledar Goriške Mohorjeve družbe, slovenske založbe v zamejstvu, kjer zavzeto in prostovoljno deluje. Je tudi glavna pobudnica in nosilka Srečanj pod lipami v Centru Lojze Bratuž v Gorici, ki predstavlja enoten forum za spoznavanje najzanimivejših osebnosti in tematik iz Slovenije in zamejstva.

Italija in italijanska politika sta v Sloveniji po krivici podcenjeni

Erika Jazbar se dotakne tudi aktualne epidemije novega koronavirusa, ki je v Evropi najprej zajela Italijo in gospodarsko srce Italije – Lombardijo. Pri tem oceni, da je slovenski odnos do Italijanov pogosto po krivici podcenjujoč. Poudari, da je bila Italija v težkem položaju, vendar so mediji in politika delovali v najhujši fazi dokaj enotno, tudi premier Conte je časovno neomejeno lahko razlagal bistvene odloke in ukrepe po javni televiziji RAI. Jazbarjeva se strinja z oceno številnih, tudi zunanjih opazovalcev, da se je slovenska vlada prav tako zelo dobro spopadla z epidemijo, zato težko razume, da sta se kot odgovor na to v družbi začela negativizem in sovraštvo tako na protestih kot tudi v odnosu slovenskih medijev, ki so ustvarili skrajno negativno ozračje.

Na voditeljevo pripombo, da je pri nas pač opozicija z delom medijev čas epidemije razumela kot priložnost za politični prevrat, je Jazbar doda, da se je podobno na začetku zgodilo tudi v Italiji:

»Opozicija je v prvi fazi skušala odigrati svojo vlogo, ampak je bila deležna vsesplošnega linča vsaj v tej akutni fazi, ko je bilo najbolj delikatno – vsesplošnega linča tako s strani medijev kot družbe, tako da se je ustavila in počakala.«

Erika Jazbar: »Proteste imamo tudi v Italiji; za različne zadeve, a da bi zaželeli smrt predsedniku vlade, politikom ali komurkoli – tega pač ni.«

Erika Jazbar poudarja, da jo je ob robu protestov posebej zabolelo zmerjanje častne enote Slovenske vojske, ki se je postrojila za odhod na državno proslavo, podobne občutke pa ima, ko ponižujejo slovensko zastavo in predsednika republike. S tega vidika ocenjuje, da je slovenski narod ranjen in da trideset let tranzicije očitno ni bilo dovolj, da bi nekateri razumeli, da je rotacija oblasti nekaj normalnega. Protesti so legitimni, opozarja gostja, ni pa takšno promoviranje nasilja oz. uporaba besede smrt:

»Proteste imamo tudi v Italiji; za različne zadeve, a da bi zaželeli smrt predsedniku vlade, politikom ali komurkoli – tega pač ni. Se bodo posmehovali, pozivali k odstopu, vse mogoče, a besede smrt ni. Preseneča me, ko smo tako obremenjeni s pojmom sovražnega govora, da slovenski družbi, slovenskemu sodstvu, slovenskim medijem ni jasno, da je to šolski primer sovražnega govora, ki lahko uniči družbeno dinamiko, ki je danes še kako potrebna.«

Gostja opozarja, da je pred nami bistven izziv: šok za naš gospodarski sistem, zato bi bila enotnost še kako nujna.

Kljub slabim demografskim kazalcem Slovenije, Italije in Evrope ostaja optimistka

Ob koncu je Erika Jazbar opozorila na bojazen zaradi demografskega krča Slovenije, Italije in Evrope. Kot »latinska« Slovenka ostaja optimistka, saj je slovenski narod dokazal, da ima posebno moč; končno je uresničil sen generacij in vzpostavil svojo državo: »Zato moraš jasno vedeti, kdo si, kam ploveš. Kakšne so tvoje prioritete, kaj je zate pomembno in kam hočeš priti. Pot potem že dobiš.«

Vse skupaj mora biti vpeto v jasne vrednote, ki pa so v današnjem času v ozadju,« pove ob koncu gostja intervjuja na Televiziji Slovenija – zamejska časnikarka Erika Jazbar.

/vir: dr. Jože Možina, https://www.rtvslo.si/

16 KOMENTARJI

  1. Barbarski duh fojbizma še žal ni povsem izzvenel pri nekaterih protestnikih.

    Glavni slovenski vrednotni razvojni cilj, bi naj bil:
    – odprava vsakršne miselnosti, ki ne obsoja barbarska nasilna dejanja, vezana na fojbe in povojne poboje, zapiranje in izključevanje drugače mislečih ter vse druge ostaline totalitarizma iz prejšnje države, sicer se lahko takšna dejanja ponovijo,
    – dosledna uresničitev slovenskih ustavnih temeljev demokracije, človekovih pravic in domoljubja.

      • Oprostite, da si drznem pisati pod vašim težko doumljivim komentatorskim haikujem. Naj spomnim, da smem, ker mi Ustava RS zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, če s tem ne izkazujem sovražnega govora.

        Če prav razumem zgornjo dvovrstičnico, je v njej podan očitek, češ da Svitase predlaga vpeljavo miselnega delikta.
        Klicaja na koncu stavkov in vzklik “za božjo voljo” nakazujejo ogorčenost, del “prav vi bi ponovili” pa očitek, češ da bi ponovno vpeljali “miselni delikt”, podobno kot nekdaj verbalni delikt.

        Takemu očitku ugovarjam.
        Menim, da sporočilo Svitase ostane isto, če vrednotni cilj namesto v nikalni, z glagolom ‘ne obsoja’, opišemo v trdilni obliki z glagolom ‘poveličuje’ (ali relativizira, opravičuje, ‘zanika ipd.), torej tako:

        – glavni slovenski vrednotni razvojni cilj bi naj bil odprava vsakršne miselnosti, ki poveličuje (relativizira, opravičuje, zanika ipd.) barbarska nasilna dejanja, vezana na fojbe in povojne poboje, zapiranje in izključevanje drugače mislečih ter vse druge ostaline totalitarizma iz prejšnje države, sicer se lahko takšna dejanja ponovijo.
        Cilj naj bi torej bil odpraviti miselnost, ki poveličuje, relativizira, opravičuje, zanika zločine in zločinski režim.

        Ne vidim razumnega razloga, da bi človek, ki se v življenju zavzema za dobro, takemu vrednotnemu cilju oporekal ali očital vpeljavo miselnega delikta.

        V Katekizmu Katoliške Cerkve je pod točko 372 zapisano:
        “Kaj je vest?
        Vest, navzoča v srcu osebe, je sodba razuma, ki v primernem trenutku ukaže človeku, naj stori dobro in se izogne zla. Po njej človeška oseba zaznava nravno vrednost dejanja, ki naj ga stori ali že storjenega dejanja, in mu omogoča prevzeti odgovornost zanj. Kadar razumen človek posluša vest, more slišati Boga, ki mu govori.”

        Razumen človek, ki posluša svojo vest, lahko presoja, kaj je dobro in kaj zlo in se v svojih dejanjih izogiba zlu. Po vesti človek zla ne podpira, ga ne poveličuje in ne izvršuje. Razumen človek obsoja zlo.
        Tisti, ki noče, da bi zlo gospodovalo nad njim, se bo v mislih, besedah in dejanjih zlu vztrajno odpovedoval.

        Človek, ki zla in zločinskih dejanj v mislih ne obsoja, je podvržen zlu. Vsak zločin je bil spočet z mislijo. Kdor se zlim mislim ne upira in jih ne odvrača, že sodeluje z zlom.
        Človek, ki se je miselno podvrgel in predal zlu, zla ne obsoja več. Zli miselni vzgibi lahko človeka privedejo do stanja, ko je sposoben povzročati zlo in udejanjati zločine.

        Izkušnja slovenskega naroda med drugo svetovno vojno in po njej nas uči, da so se številni podvrgli zli komunistični ideologiji, ki je neposredno botrovala množičnim zločinom in nato več desetletjem hudodelskega totalitarnega komunističnega režima.

        Žal se taista zla komunistična ideologija med slovenskim narodom še vedno kaže kot prisotna in zelo živa.
        Skrajni levičarji še naprej gojijo komunistično ideologijo, to je miselnost, ki je v 20. stoletju botrovala stotinam milijonov žrtev po vsem svetu. Zraven poveličujejo propadli totalitarni jugokomunistični režim kot dober, malikujejo nekdanje režimske simbole ter se klanjajo pred kipi komunističnih zločincev!

        V Nemčiji je vsako poveličevanje nacizma in nacističnega režima strogo prepovedano. Ali to pomeni, da so Nemci uvedli miselni delikt?
        Tudi zanikanje holokavsta je kaznivo v številnih evropskih državah. Ali to pomeni, da tam kaznujejo miselni delikt?

        Upam, da je po vsem navedenem jasno, zakaj človek, ki hoče delati dobro, lahko le soglaša z zapisom Svitase, da bi moral biti vrednotni cilj slovenskega naroda odprava vsakršne miselnosti, ki ne obsoja barbarskih nasilnih vojnih in povojnih pobojev, zapiranja in izključevanja drugačemislečih ter vseh drugih ostalin totalitarizma iz prejšnje države – in sicer z razlogom, da se takšna dejanja ne bi ponovila.

        Dennis Prager razlaga vzroke, zakaj komunizem ni enako obsojan in osovražen kot nacizem:

        https://m.youtube.com/watch?v=nUGkKKAogDs

        • Argumentirate v nasprotjih. Obsoja vs. poveličuje.
          Ne bom ugovarjal vaši ustavni pravici do svobode govora, tako da ne bom naprej niti razpravljal.
          Glede na pretekle izkušnje pa bi tudi sklepal, da razpavljati niste pripravljeni, ampak da le uveljavljate svojo Ustavno zgotovljeno pravico.
          Pametnemu dovolj.

  2. Predlagam malo rosado. Gospa Erika Jazbar pride delat na TV Slovenija, Eugenijo Carl pa posljejo za nekaj casa na RAI. Ce bi bilo mozno, za cim dlje.

      • Pa naj le go. Eriko Jazbar premestijo semkaj!!
        Koliko ene jasne besede samo v eni uri.
        G. Jožetu Možini hvala za trud zapolniti praznino, ki zeva iz nacionalke.

        • Amelie, Erika je vendar mentalno zdrava in vi bi jo poslali med hijene, lepo vas prosim ! Erika veliko lažje deluje v Italiji, vsaj tam imajo Slovenci človeka, ki dela v njihov prid po videnem in slišanem v včerajšnem intervjuju g.Erike z
          Možino! Slovenski komunisti so sod sodmika že za nas doma, kaj šele za ezule v Italiji, ki bi jih po mojem mnenju obravnavala slovenska levica kot izdajalce. Naj g. Erika ostane kar v stari Gorici in pomaga svojim sonarodnjakom ! Amelie praznina ne zeva samo v nacionalni TV, tudi v glavah ” junakov” pred Parlamentom so praznine večje od postonjske jame! Trenutno odkrivajo nove
          pod vodstvom JE – NULLLA !

  3. Ja, gospod Zdravko ima po svoje prav.

    Trenutno je v Sloveniji najbolj nasilno preganjan miselni delikt, ki je usmerjen k vrednotni preobrazbi Slovenije.

    Vrednotni preobrazbi, ki bo uveljavila demokracijo, človekove pravice in domoljubje.

  4. Kar pretresla me je njena izjava, da smo Slovenci ranjen narod. Res je! Ranjenost se je začela s pohodom KPS. Koliko je narod prestal! Pa se še ni končalo.

  5. Komentatorka Vanja je lepo razložila potrebo po obsodbi zla. To je potrebno, da postanemo zdrav narod, ki ima bodočnost.

Comments are closed.