Erdogan je pomagal liberalcem

Nizozemske volitve so redko zbujale toliko zanimanja kot ravno letos. Na koncu so se očitno razpletle s prepričljivim uspehom dosedanjega nizozemskega ministrskega predsednika Marka Rutteja, njegov glavni tekmec in nekdanji strankarski kolega Geert Wilders pa volilno tekmo zapušča z dolgim nosom.

Majhne pridobitve populistov

Pogled na semafor bi utegnil zbuditi tudi drugačen vtis. Liberalci iz Stranke za svobodo in demokracijo Marka Rutteja so namreč devet ali deset sedežev oddali, medtem ko so jih Wildersovi iz zelo podobno poimenovane druščine, Stranke za svobodo, štiri ali pet mandatov pridobili. Kljub temu Rutte slavi, saj so predvolilne ankete še pred mesecem napovedovale zmago populistov, vse do zadnjega tedna pa je zanjo obstajala vsaj možnost. Zdaj Stranka za svobodo ni ponovila niti svojega doslej najboljšega dosežka iz leta 2010, ko si je priborila 24 od 150 sedežev v parlamentu. Tokrat jih bo grela največ dvajset in verjetno pristala celo na tretjem, ne na drugem mestu.

Tako so se po Trumpovi senzaciji v ZDA še druge volitve v Evropi, na katerih so imeli populisti možnost za odmeven uspeh, iztekle z njihovim porazom. K temu ni malo prispeval turški predsednik Erdogan, ki je s svojim izsiljevanjem in norčevanjem iz držav Evropske unije po eni strani prisilil Marka Rutteja k odločilnim korakom, po drugi strani pa povzročil stekanje Nizozemcev za njim in za njegovo stranko. Veliko je k odličnemu finišu liberalcev prispevala izjemno visoka volilna udeležba, ki je krepko presegla osemdeset odstotkov.

Znajdi se, kdor se more

Doslej zapisano kajpak ne pomeni, da bo premier zlahka sestavil novo vlado. Na Nizozemskem je že tako običajno, da so pogajanja o oblikovanju koalicije dolgotrajna in da v istem kabinetu pogosto sedijo predstavniki zelo različnih političnih usmeritev. Tokrat bo to še posebej potrebno. Dosedanji članici koalicije, liberalci in socialdemokrati, ki sta imela v stari zasedbi parlamenta 79 od 150 sedežev, jih bosta sedaj imeli največ 41 (toliko, kot jih je imela Stranka za svobodo in demokracijo doslej sama). Po krščanskih demokratih leta 2012 so tokrat katastrofalni potop doživeli socialdemokrati. Stopili so se na šest odstotkov glasov in samo devet sedežev. Še leta 1998 so jih recimo imeli 45. Po drugi strani so krščanski demokrati tokrat med zmagovalci in bodo priplezali najmanj do 19, morda celo do 21 mandatov, kar pomeni vsaj šest poslancev več kot doslej. Ni pa to veliko v primerjavi z zgodovinskimi dosežki stranke. Pred drugim vatikanskim koncilom je samo katoliška komponenta sedanjih krščanskih demokratov, Katoliška ljudska stranka, znala sama doseči petdeset sedežev. Tedaj jo je v južnonizozemski katoliški provinci Limburg volilo tudi do 90 odstotkov volivcev (danes, sredi galopirajoče sekularizacije, je uspeh že dosežek okrog dvajsetih odstotkov).

Volitve imajo še dva pomembna zmagovalca. Levi liberalci iz stranke Demokrati 66 bodo pridobili vsaj pet sedežev in jih poslej zasedali vsaj sedemnajst, Zelena levica pa bo prvič v svoji zgodovini najmočnejša stranka levo od sredine, saj z vsaj petnajstimi poslanci ni prehitela le socialdemokratov, marveč tudi bolj na levo pomaknjene socialiste. Posebnost nizozemskega strankarskega sistema je tudi Stranka za živali, ki bo z dveh sedežev skočila vsaj na štiri.

Rutte bi lahko, če bodo obveljali zanj najugodnejši rezultati, sestavil vlado desne sredine in sredine s krščanskimi demokrati, levimi liberalci in s protestantsko Krščansko unijo. A taka vlada bi v vsakem primeru imela minimalno večino. Solidno večino bi tej koaliciji zagotovila šele vključitev dosedanjih partnerjev socialdemokratov, a je vprašanje, če je slednjim po volilni katastrofi do vladanja. Če jim do tega ne bo, bo za stabilno vlado nujna vključitev ene od levičarskih strank.

Kako bo sorazmerno skromen izplen populističnega Wildersa, ki sicer niti v primeru relativne večine ne bi mogel postati premier, saj so skoraj vse stranke zavrnile sodelovanje v njegovi vladi, vplival na dosežke njegovih “tovarišev” po Evropi, je težko reči. Položaj po državah se namreč zelo razlikuje. Gotovo pa se delnice Le Penove po včerajšnjem dnevu niso dvignile.