O konferenci Centra za evropske študije (CES), think-tanka Evropske ljudske stranke (EPP), ki je pod naslovom Nova Vzhodna Evropa (New Eastern Europe) potekala v Bruslju poroča Marko Limbek.
Generalni sekretar Antonio Lopez-Isturizje uvodoma izpostavil, da bosta naslednji prioriteti Evropske Unije postali Belorusija in Moldavija. V novo Vzhodno Evropo poleg omenjenih sodijo še Ukrajina, Gruzija, Azarbejdžan in Armenija.
Svante Cornell je podal oceno regij, ki mejijo na Evropo. V državah Srednje Azije se krepi avtoritarni režim, poleg tega pa se te države zunanjepolitično nagibajo proti jugu in vzhodu in ne sploh spadajo v obseg Evrope. Za države Zahodnega Balkana jasno velja, da je samo vprašanje časa, kdaj se bodo navezale na območje Evropske Unije. Ruska federacija je sama zase center moči in regionalna velesila in ne želi postati del evropskih integracij, tako da ostane še šest držav, od katerih tri ležijo med EU in Rusko federacijo, tri pa na Južnem Kavkazu. EU ima tukaj tri sklope interesov: državna ureditev (demokracija), gospodarska politika (energija) in varnostna politika.
Z vidika teh kazalnikov se omenjene države močno razlikujejo med seboj. Gruzija ima demokracijo, Belorusiji vlada avtoritarni predsednik, samo Moldaviji pa je uspelo, da se je oblast zamenjala na podlagi volilnega rezultata.
Na območju Južnega Kavkaza obstajajo zamrznjeni konflikti, ki se občasno vnamejo, kot na primer v vojni med Rusko federacijo in Gruzijo. Armenija in Azarbejdžan sta v sporu zaradi ozemlja, saj je Armenija okupirala precejšen del Azarbejdžana, kjer živijo Armenci. Dejansko gre za ozemlje, ki je bilo pod otomanskim imperijem poseljeno z Armenci. Otomani so ga prodali Azarbejdžanu, da bi okrnili Armensko državo. Prej je Armenija bila močnejša od Azarbejdžana, zdaj pa se je Azarbejdžan močno opomogel.
Predvsem po zaslugi zemeljskih virov energije je gospodarstvo Azarbejdžana štirikrat večje armenskega, pri čemer je obrambni proračun Azarbejdžana večji od celotnega proračuna Armenije. Azarbejdžan daje vedeti, da bo zahteval vrnitev ozemelj, kar bo verjetno pripeljalo do nove vojne na Kavkazu. Za konflikt med Armenijo in Azarbejdžanom tako lahko rečemo, da se počasi taja in bo kmalu postal vroč.
Poleg tega velja, da sta Armenija in Belorusija del ruskega varnostnega mehanizma, ostale države pa so varnostno samostojne in niso vezane v nobene strukture. S tem je odprt prostor za vstop močnejših sosed, kar se jasno kaže v vabilu Gruziji in Ukrajini, da se pridružita NATU. Varnostna samostojnost je draga stvar, neaktivnost se plača s konflikti. Z energetskega vidika je pomembno, da bi lahko skupna količina energentov, ki jih EU uvozi iz Azarbejdžana, Kazahstana in Turkmenistana, dosegela raven uvoza iz Rusije. To bi pomenilo pomembno alternativo za sedanjo odvisnost od ruskih virov.
Vplivni evropski poslanec Elmar Brok meni, da sta obe prejšnji strategiji, tako EU Neighbourhood Policy in Eastern Partnership, spodleteli. Model za te države bi lahko bila Norveška, ki jo z EU povezuje vse razen članstva.
Direktor inštutita EU-Russia Fraser Cameron pa je dodal, da ne smemo precenjevati svojih moči, saj EU ne more rešiti niti problemov imena Makedonije niti spora na Cipru. Poleg tega številne države EU bolj kot vzhod zanima jug. Zato se bo naslednja konferenca CES osredotočila na Severno Afriko.
