Epilog, POP TV: Črni trg z diplomskimi in magistrskimi nalogami

2
209

V Sloveniji obstaja obsežen črni trg z diplomami in magisteriji. Za Epilog so spregovorili tisti, ki za denar pišejo diplomske in magistrske naloge, ter razkrili, koliko za svoje delo računajo. Za študente katerih fakultet največ pišejo?

Za Epilog so spregovorili tisti, ki to počnejo. In pripovedujejo, da je to zelo donosen posel. Novinarka Adriana Gašpar je govorila z žensko, ki je v petih letih napisala 150 diplomskih in magistrskih nalog, cena na stran je okrog 15 evrov, zlahka je zaslužila 2000 evrov mesečno.

Več lahko preberete in si ogledate odlomek oddaje na 24ur.com.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Tej punci bi pa morali ponuditi eno spodobno službo. 🙂
    150 diplom. Ni kar tako.

    Pomislimo: pri nas se na leto rodi okoli 20000 otrok, vpisnih mest na univerzo pa je, če se ne motim celo 22000.
    Po tem razmerju smo gotovo na čelu na svetovni lestvici.
    In noben minister za šolstvo tega ne opazi. Vsi po vrsti sedijo v svojih kabinetih in … kaj vem kaj delajo.
    Ne bi se čudil, če bi našli asistenta, ki piše diplome, kaj tole maturantko.
    Torej smo, tako čez palec, za faktor 4 predimenzionirani. 4 krat, ne 4%, da ne bo pomote.

  2. Ta politika je v temelju bolna.

    Treba se bo vrniti k osnovam in razčistiti, seveda z nekaj poznavanja stare dobre latinščine, kaj pomeni akademik, kaj intelektualec, kaj magister, kaj doktor itd. Kaj pomeni biti raziskovalec, kaj znanstvenik itd. Kaj pomeni poklic in poklicanost. Za te stvari je treba imeti talent in poklic. Tudi za obdelovanje zemlje. Ali za kakršnokoli delo.

    Če se ne bomo vrnili k temu, da bo študiral, da bo delal magisterije in doktorate in znanstveno karijero tisti in le tisti, ki ima za to talent in poklicanost, bomo pač kot država in družba tonili. In jamrali, kako vsi goljufajo, plonkajo, pridobivajo naslove in objavljajo članke le zaradi karijerne promocije.

    V Švici, ki ima približno 3 kratnik našega standarda, se na fakultete vpiše približno 3 krat nižji procent vsake generacije v primerjavi s Slovenijo. Slovenijo Kardeljevega in Gabrovega izobraževalnega in “raziskovalnega” sistema. Znanstveno-raziskovalni potencial Švice je tudi enormen v primeri s slovenskim, ki pa proizvaja več “doktoratov”.

    p.s. Verjetno je celo švicarski procent luksuz in več kot bi bilo potrebno.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite