Enooki liberalci (One – Eyed Liberals)

21

Iz psiholoških raziskav Jonathana Haidta sledi, da so pri moralnih sodbah liberalci sposobni videti le približno polovico dejavnikov, ki jih upoštevajo konservativci. Haidt, zdaj profesor socialne psihologije na Univerzi v Virginiji, je bil že kot podiplomski študent prepričan, da je beseda “liberalno” sinonim za “razumno”. Vendar je od takrat ob svojem raziskovanju prišel do nasprotnega sklepa.

Haidt je ob svojih preučevanjih prišel do spoznanja, da so človekove moralne sodbe v veliki meri intuitivne. Ker pa moralne sodbe liberalcev vključujejo le posameznike, niso sposobni dojeti intuicij, torej dejavnikov, ki združujejo. Haidt trdi, da naše prirojene moralne intuicije spadajo v šest osnovnih kategorij: skrb, svoboda, pravičnost, zvestoba, avtoriteta in svetost. Liberalci delujejo le v obsegu prvih treh; konservativni moralnih odzivi pa po navadi upoštevajo vseh šest.

Haidt razloži svojo tezo v novi knjigi, Desničarska pamet (Righteous Mind): Zakaj so dobri ljudje razdeljeni s s politiko in religijo. Ne glede na moč uporabljene analize, njegova teorija dobro pojasnjuje dva pogosta pojava. Prvi je, da si liberalci nenehno prizadevajo obnoviti tradicionalne družbe na osnovi individualistične formule. Primer je lahko vztrajanje Baracka Obame na izvažanju splava in gejevskih pravic po vsem svetu, ne glede na značaj in vrednote prizadetih družb. Gledano širše, liberalci običajno igrajo na samooklicanih pravicah posameznika in nasprotujejo naporom za priznanje ali okrepitev vrednot, ki so potrebne za zdrav družbeni red, ki jih pokrivajo Haidtove kategorije zvestoba, avtoriteta in svetost.

Na drugi strani pogosto opažamo, da liberalcem konservativci priznavajo njihove vrednote in jih vključijo v razprave in debate. Vendar se zdi, da liberalci glede konservativcev niso motivirani za nič drugega kot za negativna čustva, npr. sebičnost in strah. Nasprotovanje homoseksualnemu vedenju, npr., je označeno kot “homofobija”. Konservativni ekonomski predlogi so vedno označeni kot sebičnost. (Primerjaj s trenutnimi rzmermi v Sloveniji.)

Haidt v nadaljnjih raziskavah dokazuje, kako liberalci in konzervativci prepoznavajo in razumejo drug drugega. V eni od teh študij prosi liberalce, da na postavljena vprašanja odgovarjajo, kot da so konzervativci, na drugi strani pa ista vprašanja zastavlja konservativcem, kot da so liberalci. Študija je pokazala, da so konservativci na splošno precej bolj natančni pri opisovanju liberalnih pogledov, medtem, ko so  liberalci skoraj popolnoma nesposobni opisati konservativne poglede.

Haidtova teza je zelo zanimiva tudi zaradi globljega spoznanja o intuitivnem značaju moralnih sodb, ki jih vidi kot trajne, ne pa na splošno v naprej oblikovane s pomočjo razuma. Z drugimi besedami, Haidt trdi, da smo v nekem smislu vezani, da sodimo stvari na določen način. Psihologi so slabi filozofi, vendar, ko se zbližajo, se izkaže, kot da je v človeku vgrajeno nekaj, kar filozofi imenujejo naravni zakon.

Toda Haidtova sugestija pušča vtis, da ljudje nad moralnimi intuicijami nimamo nadzora. Mislim, da je zelo verjetno, da delno liberalno ujemanje z realnostjo, ki ga skrbno proučujejo in posredujejo naši posvetni zahodni kulturni elitniki, korenini v bogastvu, udobju, sebičnosti, statusu in uporu proti Bogu. To nedvomno pojasnjuje, zakaj je Haidt našel tako velike razlike v moralni zavesti univerzitetnih študentov na eni strani in delavcev v modrih delovnih oblekah na drugi strani.  Slednji so na poziv v različnih predlaganih moralnih situacijah instinktivno ločili med dobrim in slabim. Na drugi strani pa so študenti ob svojem, v večini zatrtem moralnem odzivanju, priznavali ljudem pravico do vsega, kar so želeli (ni jim potrebno razlikovati med dobim in slabim).

Popuščanje takšnim skušnjavam navadno zatemni intelekt na predvidljive načine. Poleg tega menim, da imajo te razlike nekaj opraviti s pogledom na svet, ki je v naši kulturi prevladujoč. Tisti, ki so se učili neprestano verjeti, da je njihovo mnenje družbeno zaželeno, vedno težijo k viziji tunela in moralni površnosti. Njihova nadvlada jih varuje pred zahtevnim globljim razmišljanjem in temu, da bi svoje nasprotnike jemali resno. Toda tisti, ki so se psihično podkrepljeno neprestano učili in verjamejo, da so nekakšna manjšina v primerjavi s “tistimi, ki nekaj pomenijo”, preprosto nimajo druge izbire, kot da svojo opozicijo jemljejo resno in jo prizadevno obravnavajo na lastnem terenu. Zapeljivost, vgrajena v prvi (liberalni) sistem je prav tako očitna, kot disciplina v drugem (konzervativnem) okolju.

Upoštevajte, da knjige nisem (op. Jeff Mirus) prebral. Moj opis sloni na zanimivem komentarju teze R.R. Renoja v junij-julijski številki revije First Things (Prve stvari) z naslovom One – Eyed Friends (Enooki prijatelji). Reno pravilno poudarja, da je ob nezmožnosti liberalcev, da bi videli približno polovico temeljnih moralnih indikatorjev, ki so pomembni za življenje človeške družbe, težko razumljivo, da liberalci vztrajajo, češ, da so samo oni razsvetljeni in tako samo oni vedo, kaj je za človeštvo najboljše. Mislim, da lahko v zvezi s tem trdimo, da nihče ni tako prepričan v svoj prav, kot moralno neobčutljivi ljudje in nihče ni tako moralno neobčutljiv kot tisti, ki svojo odlično pozicijo štejejo za samoumevno. Kakorkoli že, zelo verjetno je Jonathan Haidt prispeval še en del te zanimive sestavljanke.

** članek dr. Jeffa Mirusa prevedel in priredil France Cvelbar.


21 KOMENTARJI

  1. Zanimivo bi bilo knjigo prevesti v slovenščino, saj je pri nas velik manjko kvalitetne “desne” humanistične literature.

    • S tem se močno strinjam, sem že hotel vprašati, če je že prevedena. Sicer sem se uporabne angleščine za podjetniške potrebe učil, a da bi globje razumel tovrstno literaturo, pa to le ni dovolj.

  2. ampak misleči ljudje niso rojeni liberalci in konzervativci.
    mladi intelektualci so pogosto idealistični liberalci, sčasoma pa postanejo žlahtni konzervativci.
    ravno ta kombinacija in konstruktivni konflikt idealizma in stanovitnosti pa se je izkazala za koristno gonilo napredka. potrebujemo mlade zagnane levičarje in stare modre desničarje, ki si bodo spoštljivo konkurirali na političnem polju.
    na žalost imamo pa stare oportunistične kvazilevičarje in stare spreobrnjensko-revanšistične desničarje…

    • Mladih levičarjev je preveč, France, saj naša vzgoja drugega ne prideluje, še v žlahto ti pridejo, desničarji pa zelo težko!

      • skoraj bi se upal čez prst trditi, da mladina mora biti levičarska, desničarstvo pa mora izvirati iz dolgoletnega zorenja življenjskih nazorov.
        do mladih desničarjev gojim predsodke. po mojem izkazujejo značajsko patologijo ali pa so lakomni in častihlepni. pri teh nazorih mora biti cilj največja splošna korist, ne pa politikantsko šikaniranje ali parcialna politična nadvlada.

  3. Jugonostalgiki, ki prisegajo na ideje totalitarizma so daleč od liberalizma, kakor ga razumejo na Zahodu ali kakor smo ga pred vojno razumeli pri nas. Tudi kozervativizem ima v našem kontekstu specifičen pomen. Zato je delitev na liberalce in konzervativce v Sloveniji nesmiselna.

  4. “liberalno ujemanje z realnostjo, ki ga skrbno proučujejo in posredujejo naši posvetni zahodni kulturni elitniki, korenini v bogastvu, udobju, sebičnosti, statusu in uporu proti Bogu. To nedvomno pojasnjuje, zakaj je Haidt našel tako velike razlike v moralni zavesti univerzitetnih študentov na eni strani in delavcev v modrih delovnih oblekah na drugi strani”

    hmmm, avtor piše… čudne reči. če na grobo povzamem, liberalnost je sebična in nemoralna, izvira iz bogastva in upora proti Bogu..? razvajena študentarija je liberalna, deloven proletariat pa konzervativen..?
    ali ni tradicionalno avantgarda liberalna (umetniki, kulturniki, intelektualci, nevladne organizacije), centri kapitala in oblasti pa konzervativni? Bog je pa potemtakem kar preprosto na strani konzervativcev, ali kaj?

    • Ne more biti drugače. Človek v sebi ubvije Boga, da se lahko predaciljem, ki vodijo k njegovemu popku. To drži kot pčribito. Zaatakne se, ker v družbi tega ne moremo uvideti na prvi pogled. Jezus sam je dal ključ za razumevanje tega problema. Po njih dejanjih jih boste namreč spoznali, Prišli bodo med vas celo v ovčjih obvlačilih…Ni vsak dober in pošten, kdor o sebi meni, da je tak. NIti ni nujno da je nekdo, ki trdi da je veren, tak tudi v resnici. PČo njih delih jih boste namreč spoznali. Zato rajši delajmo dobro in počakajmo na NJegovo razsodbo. In nikar ne molčimo, kadar je potrebno spregovoriti resnico o neki stvari. Lažnivci se imajo celo za strpne, ko rovarijo proti tistim, ki so o njih celo dolžni svetu pčovedati resnico in demaskirati njihove laži in prevare. Ateistićni liberalizem je sam po sebi strupena laž in s svojim strupenim dahom mori duše vsem, ki mu lahkomiselni nasedajo in njegove laži sprejemajo za sveto resnico, kar seveda niso in nikoli ne bodo.

      • Liberalizem ni in nikoli ni bil ateistični, ta pridevnik ste mu nadeli vi in iz tega je razvidna vaša nerazgledanost.
        Ne vem, ali namenoma tako naduto oznanjate svoje ozke poglede za evangelij in se sklicujete na prirejene navedbe iz Svetega pisma ali pa pri tem naivno povzemate tuje besede. Vsekakor s tem sovražnim amaterskim pridigarstvom skrunite Boga ter zastrupljate in poneumljate zanimive razprave.
        Lažnih prerokov je bilo vedno dovolj, ljudje naj raje iščejo Boga v sebi. Levica in desnica, liberalizem in konzervativizem, pa nimajo z Bogom nič skupnega.

        • Ravno to me skrbi, da liberalizem in konzervativizem, kot menite, nimajo nič skupnega z Bogom. Sam nisem pretirano razgledan in naiven sem bil tudi kar precej. Ne želim ne poneumljati in ne zastrupljati. Če je tako izpadlo, se izkreno opravičujem. Sicer pa dvomim, da si me prav razumel.
          V članku med drugim piše, da liberalci slabše dojemajo poglede konzervativcev, kar pa ne drži obrnjeno. Konzervativci poglede liberalcev globlje dojemajo in če primerjamo to z domačo sceno, mislim, da to v veliki meri drži.
          Že apostol Pavel piše o podobnem primeru, ko pravi, da duhovni lahko presoja misli mesenega, medtem ko meseni duhovnega ni zmožen prav dojeti. Jože, kaj praviš na to? Smmo sedaj bolj v kontekstu?

          • Na to pravim, da so besede kot duhovni in meseni zgolj prispodobe za poenostavljanje političnih nazorov, ki izkrivljajo resničnost. Ne pristajam na monopol nad moralo in etiko, ki si ga lastijo ljudje konzervativnih nazorov. V pobožnjaštvu in navideznem oznanjanju božjega opažam zavračanje posvetnega, človeškega, prosvetljenega ter predvsem samoljubje, sektaštvo in nadutost. To ni krščanska ljubezen in Kristusov nauk, v katerega sam verjamem.

        • >Liberalizem ni in nikoli ni bil ateistični,

          Seveda. Recimo, da se to nanaša bolj na ameriške razmere, kot pa na evropske, kjer poleg liberalcev obstajajo tudi nebodigatreba socialisti in še drugi. Politična družba je v Ameriki razklana na pol med liberalce in konzervativce, in oboji so DESNIČARJI (in oboji so verni).

          To da ameriški konzervativci (republikanci) označujejo liberalce (demokrate) z levičarji je brezpomensko, to je namišljena neresnična oznaka (podobno kot je namišljena na primer oznaka, ki jo naši desničarji dajo našim “kvazi”levičarjem, ko pravijo za le-ti zagovarjajo sistem prejšnje države). Take oznake so logične napake, ki se uporabljajo za populistične prijeme.

        • Jože, da me nebi napačno razumel. Ko sem se prvič “oglasil”, sem se bolj zaradi teme in sem se nekje “priklopil”. Pri tebi me je lzmotilo to, kar me zmoti pri mnogih. Diši namreč po posploševanju in etikiranju, ki se ga ljudje dokaj hitro in morda celo nehote poslužujemo. S tem kar sem napisal, sem mislil bolj nasplošno in ne toliko direktno vas, ki pa vas je vse eno nekoliko prizadelo in je prav da se v taki situaciji kritično vpraša tudi o svojem pravilnim sli dopustnem početju. O svojem sem se prav na vašo pobudo. Ne pišem z namenom, da bi drugim solil pameti, temveč da se tudi sam učim kontaktiranja z ljudmi. Prvi korak se mi je verjetno po vašem odzivu malce sfižil.

          Nadaljeval bom pa kar z vabilom na seminar, ki ga na Kureščku nad Igom vodi indijski duhovnik James Manjackal. Jutri v soboto 14. 7.se program začne ob 9h. Vztop prost – brez vstopnine, parkirnine in tudi časovno po lastni izbiri. Po njegovi molitvi je že veliko ljudi ozdravelo od raznih težav in bolezni, kjer je pri mnogih medisina že dvignila roke.
          Še enkrat lepo vabljeni vsi ki naletite na to vabilo.

          “Duhovni in meseni” nikakor ni poenostavitev, temveč pomembno sporočilo v smislu Prešerna. “le čevlje sodi naj kopitar”, katerega bi lahko tudi sam vzel nekoliko v premislek. Tudi mnogim drugim, ki se tu oglašajo, bi to ne škodilo. Je pa res, da mnenja so eno, kjer si človek lahko privošči kakšno mimo, pridiganje pa je bolj zahtevna reč, ker zahteva izkreno spoštovnje ciljne publike, do te mere, da jim sporočaš resnico, tudi če jim le ta ni ravno po volji. Se strinjarte, da je to bilo vedno zelo nehvaležno početje. In danes ni nič drugače. Vdobrih debatah uživajte naprej in želim vam da bi bil tudi vaš prispevek zaznaven v vrsti tistih, ki se izkreno prizadevajo za več poštenosti v naši družbi in za boljši jutri za vse državlljane in ne samo za priviligirance s kakršnim koloi predznakom. Resnično zaslužni se jim znajo za dobro drugih celo odpovedati. Trmasto se jih oklepajo le tisti, ki brez njih niso sposobni preživeti(ali pa nočejo pošteno delarti) Mir in vse dobro!

  5. Zanimiv je pogovor Bernarda Brščiča o klasičnem liberalizmu. Poudarjam zanimivo lastnost klasičnega liberalizma po Brščiču: https://www.casnik.si/index.php/2011/11/02/pogovor-z-bernardom-brscicem-liberalizem-in-krscanstvo/

    Klasični liberalizem, nasprotno, ne zanika pomena univerzalne morale, ki pa ima lahko različne epistemične utemeljitve, od teoloških do racionalistično naravnopravnih. Dobre, liberalne družbe ni mogoče oblikovati onstran minimalnega skupnega imenovalca, ki ne more biti prav daleč od desetih zapovedi. Družbe, ki ne temeljijo na spoštovanju družine, prepovedi kraje, promiskuitete in laži in spoštovanju zasebne lastnine so evolucijsko nestabilne.

  6. Tudi jaz mislim, da je delitev na liberalce in konservativce po ameriškem modelu težko vzporejati s slovenskimi razmerami. Sicer pa je prevod “Desničarska pamet” za “Righteous Mind” povsem napačen.

  7. Zelo zanimiv članek in v njem vidim vzpoprednice tudi v naši družbi. Naši liberalci po mojem mnenju odsevajo podobo, predstgavljeno v članku do te mere, da bi verjetno avtor pri nas prišel pri enakem projektu raziskave do podobnih ugotovitev. Zelo zanimiva sta predzadnja odstavka. V predstavljenem tipu liberalcev vidim našo tranticijsko levico in njen novi družinski zakonik – morala na psu ala Barac Obama(v drugem odstavku).

  8. Recimo da se tale članek se nanaša na Ameriko, ne pa na evropo, kjer obstajajo poleg konzervativcev in liberalcev (ki sploh niso ekvivalent ameriškim liberalcem) celo socialisti in še drugače skupine ljudi.

    Amerika je politično razdeljena na pol med konzervativne (republikance) in liberalne (demokrate). Obe stranki sta DESNI stranki, in v članku zgoraj so oboji DESNIČARJI. Vsi skupaj pa so teisti.

Comments are closed.