Enim še kar ni jasno!

Avtor: Matjaž Steinbacher. Vir: Steinbacher media. Pisati o plačah in delovno obremenjenostjo šolnikov je brezpredmetno, pa ne samo zato, ker je to že bila tema na tem portalu, ampak predvsem zaradi mnogih privilegijev, ki jih šolniki uživajo. H komentarju Ideje naših šolnikov in SVIZ-a so ena čudna stvar bi dodal, da je delež pokojnin v BDP v letu 2010 znašal 11,24 odstotka, medtem ko je delež državnega denarja za šolstvo znašalo 6,6 odstotka BDP in še dodatnih 2,2 odstotka za kulturnike, torej 8,8 odstotka BDP za SVIZ, če nekoliko poenostavim. Če bi k temu dodal še milijone, ki jih izobraževalni sektor prejme na račun znanosti, potem bi kaj kmalu lahko prišli do cifre, ki jo je v letu 2010 prejelo 552.561 upokojencev! V Sloveniji se z vzgojo in izobraževanjem ukvarja približno 46.000 učiteljev in dobrih 4000 s kulturo, skupaj torej približno 50.000. Torej, skupina šolnikov in kulturnikov, ki se tako rekoč v celoti financira iz davkov in proračuna, ne doseže niti desetine številčnosti upokojencev, pa prejme skoraj enako maso denarja kot armada upokojencev! Medtem ko so se upokojencem znižale pokojnine, in to tako na prikrit način preko daljše delovne dobe, kot tudi neposredno, pa enim še kar ni jasno!

Kakšna je logika, da se bodo stavki pridružili tudi zaposleni v kovinski in elektro industriji, ni najbolj razumljivo. Vsaj ekonomskih razlogov ni kar tako na spregled. Celo nasprotno. Dogajanje v sektorjih je resno, in to ne samo pri nas, ampak tudi v partnerskih državah Italiji, Franciji in predvsem v Nemčiji, kjer se vse glasneje govori o gospodarski ohladitvi. Resnost razmer v teh okoljih nikakor ni tista, ki bi zaposlenim pri nas dajala kakšne razloge za stavkanje. Ob vsem tem pa ne moremo niti mimo dejstva, da se velik del privilegijev šolnikov in kulturnikov plačuje ravno iz omenjenih dveh sektorjev. Zaposleni bodo, torej, stali ob bok s tistimi, proti katerim se dejansko najbolj pritožujejo!?! Tudi stavkanje tistih, predvsem iz sektorja kovinske industrije, ki so službe ohranili, pa se v luči mnogih, ki te sreče niso imeli, ne zdi najbolj ustrezno, v kolikor seveda ne gre za utemeljene razloge v povezavi z delovnim mestom in zaposlitvijo. Oktobra 2012 bi naj bilo že kar 12,1 odstotka ljudi brezposelnih. Tako statistika. A vemo, da v njej mnogi brezposelni niso zajeti.

Skratka, zdi se, da enim očitno še vedno ni jasno, da je stanje v državi resno. Zmanjšanje javnih izdatkov je nujno potrebno, v kolikor se želimo izogniti bankrotu države in postaviti neke normalne standarde za delovanje. Pred nami so izjemen proračunski primanjkljaj, slabe stanje v gospodarstvu, dopolnjeni s slabimi obeti v trgovinskih partnericah in težave pri najemanju posojil. Z nekoliko cinizma, morda to slednje niti ni tako slabo. Čas je, da tisti, ki tega še niso, to dojamejo. In tega časa ni na pretek. Sicer bodo na obisk prišli fantje iz EU-ja in povedali, kako in kaj. Ampak to ne bo prijeten obisk, če morda kdo to misli.

Vir: Steinbacher media