Energija nad katero (lahko) zaide sonce

8

Veliki potres s cunamijem, ki je v petek 11. marca nekaj pred 15. uro po njihovem času, zamajal in ustavil življenje na Japonskem, dobiva vse več obrazov. To naj bi bil peti najhujši potres v 140 letni zgodovini odkar merijo potrese z enakimi znanstvenimi merili. Pojavljajo se novi posnetki pobesnele moči narave, odnašajoče vse pred seboj. Za vodnim udarom, ki je sledil potresu, ostajajo kupi ruševin, blata in trupel. Žrtev bo verjetno znatno več, kot pa kažejo trenutni podatki (3500). In kot bi to še ne bilo dovolj in preveč, prestrašenim ljudem grozi tudi jedrska nevarnost.

Jedrska kriza

Ravno težave z zaustavitvijo jedrskih elektrarn poškodovanih v petkovem potresu, so po vsem svetu zopet sprožile vprašanja jedrske varnosti. Najprej je potrebno povedati, da so se vse jedrske elektrarne, ob potresu samodejno zaustavile. Težave so nastopile kasneje, ko je bila zaradi cunamijev prekinjena električna energija, ki je potrebna za krmiljenje hladilnega sistema. Vedeti je namreč treba, da se jedrske elektrarne ne da ugasniti v trenutku. Ob zaustavitvi, kljub prekinitvi jedrskih cepitvenih procesov, v gorivu še vedno nastaja visoka temperatura. To hladijo z vodo, ki pa je niso uspeli menjavati. Voda v reaktorju se je posledično uparila in zaradi pritiska prihaja do eksplozij. Težave s pregrevanjem in s tem taljenjem jedrske sredice imata dve jedrski elektrarni Fukušima-Daiči in Fukušima-Daini na sedmih blokih, o nekaterih drugih nepravilnostih pa poročajo tudi iz elektrarn Tokai in Onagawa.

Med pomirjujočimi toni in paniko

Kot zagotavljajo jedrski strokovnjaki, se ne more zgoditi nekaj podobnega, kot se je zgodilo v Černobilu, kjer je reaktor eksplodiral med polnim delovanjem. Kljub povečanemu sevanju v okolici jedrskih reaktorjev, naj bi bile količine sevanja zaenkrat obvladljive. Po drugi strani pa ne gre zanemariti priporočil nekaterih vlad in multinacionalnih podjetij, ki so svojim državljanom in zaposlenim odsvetovali gibanje na prostem. Prav tako se v svetu vrstijo posvetovanja na temo jedrske varnosti, strokovnjaki pa ugotavljajo, da se možnosti nadaljnjega jedrskega sevanja stopnjujejo. Na sedemstopenjski lestvici jedrskih nesreč je trenutno japonska kriza v Fukušimi ocenjena s štirico.  Nekateri francoski in ameriški strokovnjaki pa opozarjajo, da bi morali nesrečo oceniti s številko šest, kar pomeni, da gre za »resno nesrečo, pri kateri je zabeležen znaten izpust radioaktivnih snovi, ki lahko zahtevajo izvajanje načrtovanih zaščitnih ukrepov…« S sedmico je bila doslej označena le jedrska nesreča v Černobilu.

Vplivi po svetu

Jedrska kriza na Japonskem je že vplivala tudi na dogajanje v svetu. V Nemčiji so tako napovedali zaustavitev in pregled sedmih jedrskih elektrarn, ki so starejše od 30 let (Krška nuklearka deluje od leta 1981). Inšpekcijo svojih jedrskih reaktorjev so napovedali tudi v Rusiji. Francozi in Italijani zaenkrat vztrajajo pri svojih nuklearnih načrtih, težko pa je na dolgi rok napovedati, kako se bo obrnilo javno mnenje. To bo v veliki meri odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov v deželi vzhajajočega sonca.

Hlastanje po energiji

Zaupanje v jedrsko energijo je z zadnjimi dogodki nedvomno zelo omajano, vendar pa se postavlja vprašanje, ali je mogoče razmišljati o tem, da bi vedno večje potrebe po energiji, sploh lahko nadomestili z alternativo jedrskim elektrarnam? Po trenutnih projekcijah predvidevanja porabe eklektične energije v prihodnjih 20 letih, je to malo verjetno. Pravzaprav je neverjetno. K temu bi nas lahko »prisilila« le katastrofa epskih razsežnosti.

Ob predpostavki pa, da bi se zaradi hujših posledic vendarle zgodil radikalen odklon in s tem masovno nasprotovanje jedrski energiji, se nam mora resno zastaviti vprašanje, ali smo se kakšnemu energijskemu »komfortu« pripravljeni tudi odreči? Če smo se, potem je pritrdilen odgovor mogoč, če ne, pa nas tudi jedrske katastrofe k temu ne bodo pripravile.

Foto: Wikipedia

8 KOMENTARJI

  1. Preusmeritev na sončno, termalno energijo bi prineslo veliko manj problemov in bolj čisto okolje…

  2. “Kot zagotavljajo jedrski strokovnjaki, se ne more zgoditi nekaj podobnega, kot se je zgodilo v Černobilu, kjer je reaktor eksplodiral med polnim delovanjem. ”

    To ni res. Pred “eksperimentom” z generatorjem je bila namreč moč reaktorja zmanjšana na 1000 MV (polna kapaciteta 3200 MV).

  3. morda gre za iskanje dlake, a reaktor v černobilu pravzaprav je eksplodiral med polnim delovanjem oz. 10x večjim – sicer ne bi eksplodiral;)
    (resda pa je bila želena moč ob pričetku eksperimenta okrog 700MW, a jim je zadeva zanihala pretirano navzdol, zato so jo ponovno pospešili, s čimer pa je postal sistem labilen).

    glede na odnos černobil vs. fukušima bi bilo bolje poudarjat, da je bil pri prvem končni vzrok (gavrilo princip) v neupoštevanju sicer sprejetih postopkov krmiljenja, medtem ko je pri slednji to pač tsunami, ki je onesposobil hladilne sisteme. v smislu tehnike sta imela torej oba temeljni vzrok tudi v neustrezni izgradnji, razlikujeta pa se v smislu, da je bil černobil v večji meri posledica človeške napake pri upravljanju, medtem ko se je fukušimi pač zgodila narava.

  4. Res je, da so delovanje pospešili med samim eksperimentom, kakšne pa so bile dejanske moči pa se seveda lahko preveri kjerkoli. Tudi je seveda res, da se gretje reaktorja poveča po odpovedi hladilneg sistema. Pa tudi ni eksplodiral reaktor ampak so zelo visoke temperature reaktorskega goriva ter grafitnega moderatorja povzročile ogenj v grafitu. Ta ogenj je zelo pospešil razširjanje radioaktivnega materiala in posledično kontaminacijo okolice. Še predtem je seveda parna eksplozija uničila zaščitno stavbo (le ta pa tudi ni bila zgrajena kot bi morala zaradi varčevanja).

    “glede na odnos černobil vs. fukušima bi bilo bolje poudarjat, da je bil pri prvem končni vzrok (gavrilo princip) v neupoštevanju sicer sprejetih postopkov krmiljenja, medtem ko je pri slednji to pač tsunami, ki je onesposobil hladilne sisteme. v smislu tehnike sta imela torej oba temeljni vzrok tudi v neustrezni izgradnji, razlikujeta pa se v smislu, da je bil černobil v večji meri posledica človeške napake pri upravljanju, medtem ko se je fukušimi pač zgodila narava.”

    Pravzaprav lahko domnevamo, da so v Černobilu dobili ukaz za izvajanje eksperimenta z zaustavljanjem generatorja (glede na to, da so ga že prej hoteli izvesti v elektrarni pri Kursku, pa ga je direktor elektrarne zavrnil – očitno je bil dovolj vpliven, da je to lahko storil in se je zavedal, da seveda eksperimenti na proizvodnem reaktorju morda niso najbolj smotrna zadeva). Glede primerjave med obema zadevama: tam se vsa stvar zgodila v eni praktično uri, Japonci so na srečo imeli dovolj časa, da so pravočasno izvedli evakuacijo,

  5. Černobil se ne more zgoditi, ker je itak vse ugasnjeno. Nasprotniki jedrske energije pretiravajo.

    Reaktorji so ugasnjeni. Prebivalstvo so evakuirali in pravilno ukrepali – takoj.

    V Černobilu so se šli eksperimentiranje. Pa še reaktor je bil tako narejen, da je reakcijo še pospešil.

    Potem je trajal en cel dan, preden so ugotovili, da bi bilo dobro prebivalce evakuirati.

  6. Reaktorji so tam ustavljeni. Le, da se zaradi radioaktivnega razpada sredica še dolgo greje, zato jo je treba dolgo hladiti.

Comments are closed.