Enajst let po vstopu v Hudo jamo se je v Sloveniji marsikaj spremenilo

3
359
Izhodišča, ki jih Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč želi v dialogu razviti, ponujajo  dovolj širok nabor možnega delovanja in ukrepanja, da bi dosegli razmere, v katerih bi R Slovenija zmogla ustrezno poskrbeti za vse slovenske grobove doma in v tujini in tuje v Sloveniji. Foto: Karmen Kristan

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je pripravila izjavo ob 11. obletnici vstopa v rov sv. Barbare v Hudi jami. Od takrat se je v R Sloveniji marsikaj spremenilo. 1416 žrtev je bilo izkopanih iz rova in pokopanih na pokopališču v Mariboru. Občina Laško s Komisijo in drugimi državnimi organi pripravlja projekt ureditve rova sv. Barbare v okviru nastajajočega eko-muzeja.
Leta 2015 je bil sprejet Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki omogoča ustrezne pogoje za delo Komisije.

Toda v Komisiji že dlje časa ugotavljamo, da v R Sloveniji potrebujemo sveže pobude, da bi pri raziskovanju in urejanju vojnih grobov, pokopališč in grobišč dosegli ureditev, ki bi bila primerljiva z zahodnimi demokracijami.

Prvo pobudo za tovrstni dialog je Komisija posredovala že konec leta 2017. V letu 2020 v sodelovanju z Državnim svetom pripravljamo posvetovanje Republika Slovenija – vojni grobovi, pokopališča in grobišča o tem temi. Naj navedem nekaj izhodišč, po katerih ga  pripravljamo.

Na posvetu želimo spodbuditi dialog o in nadaljnji razvoj raziskovanja, urejanja in vzdrževanja vojnih grobov in grobišč v Sloveniji ter slovenskih vojnih grobov in grobišč v tujini. K sodelovanju vabimo  državne, politične in civilno-družbene dejavnike, ki se ukvarjajo z vojnimi grobovi in grobišči: Vlado RS, predsednika RS, predsednika DS. DZ RS, DS RS, MDDSZ, MGRT, MK, Visokega predstavnika za nasledstvo, Inštitut za novejšo zgodovino, civilno družbo.

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč o izhodiščih za nadaljevanje dela

Izhodišča za razpravo so analize sedanjega stanja, ukrepi, ki so možni brez sprememb zakonov in drugih predpisov, in pobude za spremembo zakonov in drugih predpisov.

      • Slovenija še ni imela ustanove, ki bi po enakih merilih skrbela za vojne grobove in grobišča v Sloveniji in slovenske grobove in grobišča v tujini. S tem izrazito odstopa od modelov raziskav in urejanja, ki so jih razvile demokratične zahodne države.
      • Nobena kategorija vojnih grobov in grobišč v Sloveniji ni ustrezno raziskana, zato so nadaljnje raziskave nujne, da bo mogoče vzpostaviti korekten register vojnih grobov in grobišč.
      • Večina vpisanih žrtev v popisu žrtev prve in  druge svetovne vojne in revolucije, ki ga je izvajal Inštitut za novejšo zgodovino, nima vpisanih podatkov o grobu oz. so podatki večkrat napačni. Ta popis je potrebno nadaljevati, zlasti zato, ker so bili družinski grobovi z Zakonom o vojnih grobiščih leta 2003 črtani iz vojnih evidenc.
      • Ne izvajata se Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov ter Pravilnik o pokopališkem redu na vojnih grobiščih.
      • Prav tako nekateri vojni grobov, pokopališča in grobišča (in tudi širše memorialna dediščina) prve in druge svetovne vojne ni ustrezno vpisana v register kulturne dediščine.
      • Vojni grobovi in grobišča, ki jih je urejala druga Jugoslavija, še niso predmet nasledstva za nekdanjo Jugoslavijo.

Ta izhodišča, ki jih želimo v dialogu razviti, ponujajo  dovolj širok nabor možnega delovanja in ukrepanja, da bi dosegli razmere, v katerih bi R Slovenija zmogla ustrezno poskrbeti za vse slovenske grobove doma in v tujini in tuje v Sloveniji.

3 KOMENTARJI

  1. Kateri nivo katere civilizacije?
    Na koncu prekopa v Maribor je ostala zaprepaščenost svojcev žrtev iz Hude jame, ki še traja.
    Moja mati, je pri 90 letih zmogla peš v Hudo jamo do vertikalnega jaška z žrtvami masovnega pomora Domobrancev k endinstveni sv.maši natanko nad partizanskim moriščem. Kako je prenesla psihični pritisk med hojo do morišča v globini jame, ne vem in je težko doumeti, vem le, da je vso pot glasno molila Roženkranc.Kaj vse je doživljala med mašo, ko je po več kot sedemdesetih letih stala nekje v bližini mlajšega brata, je vsebina, ki je ne dosegam niti slučajno.Posebno dogajanje je bilo olajšanje in zavest, da se ji je od srca odvalilo nedoločeno breme in spoznanje, da bo brata mogoče le pokopala nekje zunaj jame, kjer ga bo lahko še parkrat obiskala, preden oddide za njim vsaj malo spravljena s spoznanjem, da je brata le našla, čeprav navidezno v masi zmaličenih ostankov, mogoče, Rupnikovega bataljona, ki bi naj bil neuradno tam pomorjen…pogovarjala sva se, da bo zgrajena kostnica zunaj jame, da jih bodo mogoče pokopali v Teharjah.
    Potem pa je prišel šok vseh šokov. Povedal sem ji, da jih prevažajo v….Maribor!
    Ubijajo jih! Je zahlipala, sklonila je glavo in zlezla je v dve gubi na stol ob mizi. Spet, še enkrat jih ubijajo ! Vozijo jih v Mariboooooor! Pa saj to ni mogoče!
    Povedal sem ji, da so tako sklenili Dežman in njegova slavna komisija, Sušnikov Peter od njene Nove Zaveze, baje prezident Pahor in tudi nadškof Zore…ni mogoče, je rekla, saj to ni verjetno, to enostavno ne more biti res in je jokaje lezla vkup!Bolečina, ki je ne poznamo niti iz Dostojevskega.
    Ja , sem ji dejal. Je mogoče, v tej deželi je mogoče vse! In najhuje je, da jih bodo zakopali med najverjetneje, med pobite Hrvate, verjetno med Ustaše? To pa se ne da sprejeti.
    Dosti besed, ni važno, nazaj jih boste zvozili, bližje njihovim domačim, bliže Dolenjski in bliže Notranjski, od koder so doma!
    Zahtevamo in še bomo zahtevali, da jih boste zvozili nazaj pred Hudo jamo ali vsaj v Teharje, od koder so jih razvozili na morišča, g.Dežman!
    Čisto enostavno- ne rabimo novih komisij, sestankov, nič sklepov, nič zasedanj, tega ni za prenašat in zvozili jih boste nazaj in jih pokopali kot ljudi!
    Niste slučajno opazili, vi, ki ste Država in vi, gospodje iz Nadškofije ,da ste opravili “pogreb” v Mariboru brez nas, brez svojcev žrtev? Kaj zakon piše, da pogrebci ne obstajajo? Je tak zakon?
    Kaj nismo manjkali ljudje, ki bi šli za pogrebom, njihovi ljudje, ki si pripadamo, ki se poslovimo ?

    Proces čisto enostavno ni opravljen pravilno, ni zaključen in ga bo treba opraviti do konca, kot se to za ljudi spodobi. A bo treba na Ustavno sodišče, pa na Cerkveno sodišče, da bo to razložilo?
    Nikogar niste vprašali o kraju pokopa.nekaj je Sušnikov Peter prišel pravit v Rovte, kakor, “da tako mora biti, da druge poti pač ni…” in ni bilo razprave, ne glasovanja, negacije, protesta nič niso slišali !
    Nikogar niste povabili, poklicali na pogreb, gospodje uradniki.
    Naredili ste, kot da so Vaši ali Držćavni, ker ste vi tudi državni, ali kaj in protokolarno so prišli še g.Škof in to z mašo požegnali, kakor, da bo po protokolu?
    Pogreb brez žalujočih. Pogreb brez nas iz družin , ki smo čakali desetletja dolgo.
    Pogreb brez pogrebcev. Kar tako, zaradi forme! A je kdo tem fantom zapel nekaj pesmi?
    Mogoče. ne vemo, sanja se nam ne, saj nas ni bilo.
    Če imate v rokah napačen zakon, to pripišite sebi.
    Neverjetno.
    Zvozili jih boste lepo nazaj tja, kamor spadajo. Pred Jamo ali v Teharje, nekam na Dolenjsko, da bodo blizu za svečko prižgat, za kasnejše rodove, ki se bodo spominjali nedolžnih prednikov, ki smo jih vrnili Domov. V Domovino.Kulturno.Civilizacijsko, Pietetno. Bogu všečno!Med svoje ljudi!

  2. Torej niti besede o prekopu posmrtnih ostankov.
    G. Dežman, nočem vas brati več, v resnici. Ta komisija je vaše parkirišče za penzijo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite