Ena mala Španija

0

Avtor: Matej Kovač. Vir: Finance. Zanikanje resnosti položaja bi bilo veliko bolj nevarno kot dramatizacija, saj bi dajalo vtis, da se težav ne bomo lotili.

Pred nekaj tedni me je poslovnež, ki se ukvarja z upravljanjem mednarodnega premoženjskega sklada, povprašal, ali mu lahko pojasnim posebnosti trenutne finančne in gospodarske krize v Sloveniji. Ravno sem se dobro ogrel z razlago o proračunskem primanjkljaju, naraščajočem dolgu in prezadolženih državnih bankah, ko je že naredil povzetek mojega pojasnjevanja.

»Razumem, ste kot majhna Španija.« Ugovarjal sem, češ da je luknja v našem bančnem sistemu tudi relativno manjša od španske, da imamo veliko nižjo brezposelnost, veliko manjši javni dolg glede na BDP, pa mi je sogovornik samo odvrnil: »Manjša država, manjše težave, a poti reševanja bodo morale biti enake.« Minuli teden so slovenske in španske težave povezali še analitiki banke Raiffeisen. Vse kaže, da bo finančni svet nekaj časa na nas gledal skozi španska očala.

……

Politični nasprotniki Janeza Janše so popadli njegovo izjavo, da bi se lahko Slovenija srečala z grškim scenarijem, če opozicija ne podpre ukrepov za stabilizacijo javnih financ. V dokaz mednarodni škodljivosti te izjave naj bi služil tudi eden redkih člankov o Sloveniji v Financial Timesu.

Profesor Jože P. Damijan je celo predpostavil vzročno povezavo med izjavo predsednika vlade in obrestno mero pred nedavnim izdanih slovenskih zakladnih menic in na tej predpostavki izračunal javnofinančni strošek izjave. Članek v Financial Timesu je dobronameren in verodostojen. Novinarja ne dramatizirata vznemirjenja trgov, ki naj bi ga povzročil premier, osredotočata pa se na težave slovenskega bančnega sektorja. Z izjemo uvodnega dela članek pritrjuje posplošenemu vtisu, da smo mala Španija.

Izjava predsednika vlade ni mogla vplivati na povpraševanje po dolžniških papirjih slovenske države. Tujci so že dalj časa zelo zadržani (»scared« in ne »spooked«) do tega, da bi posojali Sloveniji. Posojilna sposobnost Slovenije se v zadnjem mesecu dni ni izboljšala, mednarodne razmere, ki tudi vplivajo na višino obrestne mere, pa so se precej poslabšale. Da bi postali bolj verodostojni posojilojemalci, moramo dokazati, da lahko obvladujemo javne izdatke, s tem pa je povezana tudi sanacija državnih bank. Zanikanje resnosti položaja bi bilo veliko bolj nevarno kot dramatizacija, saj bi dajalo vtis, da se težav ne bomo lotili.

…..

Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je ta hip najpomembnejši korak v smeri povečanja zanesljivosti Slovenije kot posojilojemalke. Kako bo država obvladala slabe terjatve bank, pa je še precej v megli. Paradoks je, da zaskrbljeni za mednarodni ugled Slovenije ne podpirajo ukrepov ZUJF in razpihujejo strah Slovencev, da se utegnejo naših bank in družinske srebrnine polastiti tujci. Dan po objavi inkriminiranega članka v FT so v The Guardianu objavili članek o evropski pomoči Španiji. Uradniki tako imenovane Trojke (evropska komisija, IMF in ECB) predpisujejo prejemnikom evropske pomoči grenka zdravila. Bolj grenka, kot je pri nas ZUJF. Eden izmed teh uradnikov v članku izjavlja: »Slovenija ni niti približno blizu položaju, da bi potrebovala pomoč.«

Več: Finance