Ekonomika zaupanja: se mi izplača goljufati?

3
Foto: Flickr
Foto: Flickr

Zaupanje je pomemben dejavnik naših vsakodnevnih aktivnosti. Večidel se sploh ne zavedamo, da so elementi zaupanja prisotni praktično v vseh naših odločitvah. Ob predpostavki, da se ljudje praviloma vedemo na način, ki nam ne povzroča nepotrebne škode, in kjer ocenjujemo, da koristi neke odločitve pretehtajo nad njenimi stroški, lahko elemente zaupanja zaznamo v vseh naših odločitvah in dejanjih, tudi v odločitvah za kršitve pravil in izigravanje. Delujoče pravosodje in prosti trg spodbujata zaupanje. A mi verjamete?

Zaupanje in asimetrija informacij

Adler ugotavlja, da lahko zavedanje o pomenu zaupanja vznikne kot rezultat vse bolj kakovostnega znanja. Z naraščanjem znanja, še ugotavlja, se iz družbe izpodriva slepo zaupanje z zaupanjem, ki temelji na zavestni oceni o smiselnosti zaupanja glede na neke konkretne okoliščine. Velja, da bomo na področjih, kjer je preverjanje zaupanja trivialno in kjer so stroški preverjanja nizki, manjkrat deležni izigravanj. Po drugi strani pa z zahtevnostjo in s trajanjem preverjanja resničnega stanja naraščajo možnosti za izigravanje in zlorabo našega zaupanja. Pri zdravnikih se ne sprašujemo o zaupanju v njihove odločitve, čeprav ima pri zdravstvenih storitvah zdravnik v resnici precej široko polje za zlorabo in izigravanje za potrebe osebnega okoriščanja pri postavljanju diagnoz bolezni in pri določanju poteka rehabilitacije. Adlerjeva ugotovitev napeljuje na to, da je nevednost podlaga za izkoriščanje, saj poganja asimetrijo informacij med ponudnikom neke storitve in plačnikom.

Pri poslovanju med podjetji je tovrstne asimetrije manj, saj so oboji praviloma dobro podučeni o značilnostih izdelkov in storitev, ki jih medsebojno izmenjujejo. Pri sodelovanju med podjetji je v ospredju bonitetna ocena in zanesljivost. Ocenjevanje bonitete v resnici največkrat sploh ne zahteva neposrednega stika s poslovnim partnerjem. Boniteta podjetja je namreč zasnovana na izkušnjah drugih s tem podjetjem in na oceni o prihodnjih obetih podjetja glede na njegove bilance in poslovne načrte. Za podjetje, ki je v preteklosti redno poravnavalo svoje obveznosti, in ki je poznano kot zanesljiv poslovni partner, lahko upravičeno pričakujemo, da jih bo tudi v prihodnje. Po drugi strani pa poslovni partner, ki do sedaj ni spoštoval svojih pogodbenih zavez, ni vreden zaupanja, in podjetju, ki slabo izpolnjuje svoje obveznosti, se bodo ostala podjetja praviloma raje ognila oziroma jim bodo ponudila strožje pogoje poslovanja. Nezaupanje v izvedbo poslovne aktivnosti je vključeno v oceno poslovnega tveganja neke poslovne aktivnosti in višje kot je nezaupanje med poslovnimi subjekti, višje bo poslovno tveganje in višji bodo stroški njihovega sodelovanja. Nezaupanje med podjetji se bo na koncu odrazilo v višjih cenah izdelkov in storitev na trgu. Težava nastopi tedaj, ko obstajajo monopsone razmere na strani nakupa (oziroma monopolne na strani prodaje) in nezanesljivega kupca (prodajalca) z veliko močjo.

Prosti trg in delujoče pravosodje kot garanta za vznik zaupanja

Asimetrija informacij in z njo povezane možnosti za zlorabe in izigravanja so pomemben vidik delovanja gospodarstva. Najbolj učinkovit način za odpravljanje vseh vrst asimetrije med ponudniki in kupci je prosti trg kapitalskih in končnih dobrin, kjer kupci s svojimi nakupnimi izkušnjami krepijo odgovornost ponudnikov in znižujejo njihovo nagnjenost k zlorabi informacij. Dobri ponudniki bodo nagrajeni preko večjega obsega prodaje in z bolj stabilnimi viri financiranja, slabi pa bodo odpadli.

Ob prostem trgu je lahko močan mehanizem za preprečevanje zlorab in izigravanja dogovorov tudi nadzor preko sodišč. Posamezne prakse izigravanja lahko namreč vpletenim stranem povzročajo zelo visoke stroške in mnogokrat vključujejo tudi elemente nasilja. V takšnih primerih mora imeti prizadeta stran na voljo zadosti zanesljiv inštrument za zaščito svojih interesov in poplačilo nastalih stroškov in izgubljenih priložnosti.

Tovrstno zaščito ji lahko zagotovi neodvisno in strokovno dobro usposobljeno sodstvo, ki nastopi kot garant v skrajni sili in kot palica za preprečevanje zlorab in izigravanja. Dobro in učinkovito pravosodje deluje preventivno in avtoriteta neodvisnega in poštenega sodstva ima močan demonstracijski učinek na pojavljanje izigravanja in zlorab v družbi. Ob močnem, učinkovitem in poštenem sodstvu bodo tudi nemoralneži primorani spoštovani dogovore in se držati pravil igre. Posledično se vzpostavi stanje sodelovanja ob praktično ničelni zlorabi asimetrije informacij v skoraj popolni odsotnosti nasilja. V takšnem okolju je malo zlorab in izigravanj, ljudje pa praviloma držijo svojo besedo in se ne okoriščajo na račun drugih.

Vsi imamo svojo bonitetno oceno

Nobelov nagrajenec Kenneth J. Arrow in po mojem mnenju eden največjih ekonomistov našega časa ugotavlja, da ljudje nekako podzavestno delujemo na način izpolnjevanja danih zavez in ne izigravamo ostalih, kljub temu, da bi lahko s pomočjo izigravanja dosegli zase ugodnejši ekonomski rezultat. V večini situacij nas od kršitev odvračajo stroški kršitev in izigravanja, ki nastopijo, ko smo pri svojem delovanju zaloteni, in ki jih višje vrednotimo kot znašajo morebitne koristi.

Spoštovanje pravil in vrednot je pred izzivom vsakič, ko nam okoliščine anonimnosti omogočajo pridobitev določene koristi na način kršitve. V okoliščinah anonimnosti in ob nizki verjetnosti odkritja je kršiteljeva pričakovana vrednost stroškov odkritja enaka nič, kar lahko pri potencialnih kršiteljih vzpodbuja motive po goljufanju. Takšne primere je najtežje odkrivati, saj neposrednih dokazov praktično ni, osumljeni pa v takšnih primerih radi izgubijo spomin.

Zaupanje ima ob zgoraj nakazani ekonomski dimenziji tudi povsem človeško. V resnici ima vsak izmed nas neko bonitetno oceno in vsi smo obkroženi z ljudmi, ki jim nekako zaupamo, da nas ne bodo izigrali. Vendar višja kot je naša bonitetna ocena, bolj zanimivi smo tudi za tiste manj moralne med nami in zahtevnejše postaja naše delo razlikovanja med zaupanja vrednimi in zaupanja nevrednimi. Od naših vrednot in naše moralne drže je odvisno, kje bomo postavili mejo in kako strogi bomo do tistih, ki jim je malo mar do spoštovanja osnovnih človeških vrednot. Nekomu, ki je zaradi visoke alkoholiziranosti izgubil vozniško dovoljenje, najbrž ne velja zaupati vožnje avtobusa polnega ljudi, tako kot pedofilu oziroma nasilnežu najbrž ne bi zaupali varstva svojih otrok. Odločitev zaupati ali ne je povsem zasebna. Ob dobrih odločitvah smo deležni sadov koristi, ob slabih pač grenkobe stroškov, najsi gre za nakupe v trgovini, poslovne odločitve ali pa za povsem zasebne medčloveške odnose.

Mitja Steinbacher deluje na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu.


3 KOMENTARJI

  1. “Ob prostem trgu je lahko močan mehanizem za preprečevanje zlorab in izigravanja dogovorov tudi nadzor preko sodišč. Posamezne prakse izigravanja lahko namreč vpletenim stranem povzročajo zelo visoke stroške in mnogokrat vključujejo tudi elemente nasilja. V takšnih primerih mora imeti prizadeta stran na voljo zadosti zanesljiv inštrument za zaščito svojih interesov in poplačilo nastalih stroškov in izgubljenih priložnosti.” (Mitja Steinbacher )

    Pravna držav ali vladavina prava je osnova blagostanja. Ni sicer edina osnova, je pa obvezna!

Comments are closed.