Ehrlich in drugih 23 mučencev totalitarizma so dali življenje za druge

0
449

Ehrlich in drugih 23 mučencev totalitarizma so dali življenje za drugeProtislovno družbeno stanje v Sloveniji otežuje razreševanje usedlin in bremen totalitarne polpreteklosti. Društva, ki soorganiziramo to žalno slovesnost za vojne in civilne žrtve medvojnih in povojnih pobojev, vojaških spopadov in drugih nasilnih posegov v integriteto človekovega dostojanstva, so lani zapisala, kar ponavljam:

»Demokratična zavest po Ustavi narekuje, da država zavzame kritičen odnos do nosilcev in izvajalcev revolucije ter razlikuje med odporniškim in revolucionarnim komunističnim delovanjem. V svoj pravni red naj skladno s priporočili Sveta Evrope in parlamenta EU vnese obsodbo totalitarnega sistema utemeljenega na revolucionarnem pravu, ki izključuje del naroda zaradi ideološko-političnih, verskih in premoženjskih razlogov. Z nedvoumnim odvzemom legitimnosti organom, odlokom, sklepom in tajnim postopkom, ki so služili in še služijo za opravičevanje ubojev, umorov, preganjanja, zapiranja, razlaščanja, bo Republika Slovenija izpolnila svoj dolg do pravičnosti, enakopravnosti in drugih ustavno zagotovljenih demokratičnih načel. Po več kot četrt stoletja upanja, da je obsodba revolucionarnih metod na ravni človeške zavesti sama po sebi umevna in zadostna, nas nedoslednost državnih organov, Vlade RS, Državnega zbora RS in sodišč opozarja, da moramo kot narod in država opraviti skladno z imenovanimi evropskimi standardi obsodbo vseh totalitarnih režimov ter z uveljavitvijo izrecnih pravno-formalnih predpisov končati revolucijo.«

Rehabilitacija vseh žrtev je odraz družbene zrelosti, demokratične kulture ter spoštovanja zapisanih ustavnih in drugih pravnih aktov, ki so temelj okvira in delovanja svobodne Slovenije. Politična, medijska in posebno pravna kultura in praksa mora zasledovati te cilje, če hočemo opravičiti status demokratične in pravne država, ki spoštuje temeljne človekove pravice. To vključuje tudi, da se preneha izključevati drugačnost, ki strateško in z demokratičnimi sredstvi namerava odpravljati družbene odklone in usedline polpreteklosti. Tako podtikanje spominja na polpreteklo totalitarno prakso. Posledično tako ravnanje preprečuje tudi rehabilitacijo žrtev, ki ostajajo še kar naprej v statusu žrtve in družbene izključitve.

Čudno, ko se toliko poudarja, da se moramo obrniti v prihodnost, pa se vendar nekateri kar naprej vračajo preteklost. Ne le da na shodih poveličujejo totalitarne simbole, v medijih se izpostavlja odločevalce, ki so nasprotovali slovenski osamosvojitvi.

Volilno nezainteresirani so prikrajšani del naroda

Nerešeni problem tako ostajajo krivce in odkloni od demokratičnih praks in postopkov . To pa najbolj prizadene tiste, ki niso vključeni v družbo, med njimi so seveda žrtve bivšega režima. Tudi postopki okrog volitev in rezultatov potrjujejo takšno izključevanje. Volilno nezainteresirani so prikrajšani del naroda, pogosto pod pragom revščine, obremenjeni še s krivicami polpreteklosti, katere jim taka politika skuša ohranjati še naprej. Prikrajšani so pri uradnih postopkih, na sodiščih, pri razpisih, pridobivanju služb, skratka oropani enakih možnosti. Birokracija še vedno ni popravila krivic vsem, ni uredila pogojev za dostojen pokop žrtev in arhivskega in drugega dostopa do resnice revolucije. Zato se mnogi mentalno in družbeno težje postavijo na svoje noge.

Ehrlich in drugih 23 mučencev totalitarizma so dali življenje za druge

Življenje pa je vendar nekaj več: Ne le ob smrti – pač pa tudi ob osebnih in družbenih tragedijah – vznikne vprašanje, zakaj in od kod jemati moč za življenje. Številni so zastavili svoje življenje za druge. Rimska kongregacija za zadeve svetnikov nam je potrdila kot božje služabnike Ehrlicha in drugih 23 mučencev totalitarizma. Njihov zgled govori o drugačnem življenju. Svetijo se, ker so dali življenje za druge, ne pa življenja in dobrin jemali drugim.

Ne le večnost tudi zemeljska pravičnost ceni dar življenja. Cankar je zapisal: »Mati pili smo tvojo kri.« Nemški ustavni teoretik pa poudarja, da je problem preživetja družbe, če ne zagotavlja duhovnih, demokratičnih, človeških, solidarnostnih temeljev, iz katerih bomo živeli. Ravno politika mora delovati za tako pravičnost tudi in predvsem zaradi teh in vseh drugih žrtev.

Prijava

Za komentiranje se prijavite