E-veliki brat

28

Big brotherPrve dni novega šolskega leta nas je presenetilo kar nekaj novosti. Ena izmed njih tudi dobrodošla. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v okrožnici, ki jo je poslalo šolam, le-tem prepovedalo razdeljevanje promocijskih gradiv, s katerimi so v preteklosti vsi mogoči ponudniki vsako leto zasuli naše otroke. Do prepovedi je prišlo na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije in seveda staršev, ki smo lahko leta le nemočno opazovali, kako se na desetine in stotine ponudnikov poskuša preko javne šole priklopiti na tak ali drugačen vir zaslužka. Seveda pod sloganom, da je za naše otroke dobro le najboljše. Prepoved razdeljevanja promocijskih gradiv je majhna, a pomembna zmaga civilne družbe, v tem primeru staršev šolarjev, ki daje upanje, da bomo počasi, meter za metrom, vendarle uspeli državo iztrgati iz rok pohlepnežev, ki preko javnega sektorja neusmiljeno grabijo po našem osebnem in skupnem premoženju.

Žal, pa je novo šolsko leto prineslo tudi nekatere manj pozitivne novosti, tudi kakšne, ki pravzaprav niso prinesle nobene nove vsebine, ampak so le površinske. Prišlo je do preimenovanja nekaterih predmetov; športna vzgoja po novem imenovana šport. Likovna vzgoja bo odslej likovna umetnost, glasbena vzgoja pa glasbena umetnost. Po besedah ministrstva naj bi do preimenovanja prišlo zaradi želje po brisanju delitve na vzgojne in izobraževalne predmete. Seveda se sprašujem, koga je ta delitev motila? Sploh, ker bi naj namen teh predmetov v resnici bil spoznavanje umetnosti in torej spodbujanje ljubezni do nje. Kar seveda v resnici je vzgoja. Morda pa si nekdo preprosto želi iz šole izgnati še zadnje ostanke odgovornosti za vzgojo, vse druge vzgojne elemente so namreč oblastniki v gabrovih devetdesetih že uspešno izkoreninili. A četudi gre le za površinsko spremembo, se mora človek vprašati, zakaj prav zdaj? Če nič drugega, bo potrebno prilagoditi vse dokumente in zakonodajo, v katerih so omenjena stara imena predmetov. Morda tega ni veliko, a ko seštejemo vse šole v državi, se gotovo nabere za nekaj sto tisočakov ali celo milijonov stroškov. V časih, ko država mrzlično išče, kje se da prihraniti, ko upokojencem grozijo nova znižanja pokojnin, ko se šušlja o odpuščanju v javnem sektorju in ko vlada brezobzirno uvaja nove in nove davke, po drugi strani brez potrebe razmetava z denarjem davkoplačevalcev. A niti najmanj ne dvomim, da bo tudi s to spremembo kdo zaslužil.

SMS vzgoja

Najpomembnejša pridobitev novega šolskega leta pa je eAsistent. Že pred leti se je govorilo, da bomo dobili e-redovalnico in da bomo lahko starši kar po elektronski poti izvedeli vse o uspehih, neuspehih in stranpoteh naših nadobudnežev, a v prvih letih se je za uporabo odločilo le malo šol, zato sem predvideval, da je projekt ostal na obrobju. Potem pa so nas na prvem roditeljskem sestanku v novem šolskem letu razredniki presenetili s ponudbo za eAsistenta. Gre za spletno orodje, ki naj bi glede na informacije na spletni strani, celovito pokrivalo vse procese in podatke v šolskem vsakdanu. Ker vseh šolskih procesov ne poznam, se bom omejil le na usluge, ki jih eAsistent ponuja staršem. V osnovnem paketu, ki je za starše brezplačen (ne pa tudi za šolo, ki jo uporaba eAsistenta menda letno stane več tisočakov), nam ponujajo pregled urnika in šolskega koledarja, možnost odjave malice in kosila ter komunikacijo z učitelji, vključno s prijavo na govorilne ure. Vse te usluge so staršem na večini osnovnih šol v resnici na voljo že danes in sicer preko šolskih spletnih strani in elektronske pošte.

Prava poslastica pa je paket PLUS, ki ga staršem ob plačilu naročnine omogoča tudi obveščanje o ocenah, izostankih, napovedanih ocenjevanjih in pohvalah. Paket staršem omogoča tudi časovne nastavitve obveščanja. Namen časovnega zamika obveščanja je po besedah ponudnika storitve spodbuditi komunikacijo med otrokom in starši, saj bi naj otrok tako imel priložnost staršem sam povedati za oceno ali jih obvestiti o ˝špricanju˝. Argument ponudnika seveda ne zdrži, saj otroku ne ostane prav veliko manevrskega prostora za odločanje, povedati staršem, če ve, da bodo tako ali tako v vsakem primeru v nekaj dneh izvedeli. To poimenovati ˝spodbujanje komunikacije˝ je naravnost sarkastično.

Podobno problematična je funkcija obveščanja o napovedanih ocenjevanjih. Namen je jasen, otroka spodbujati pri učenju. Ali drugače povedano, otroku odvzeti odgovornost zase. Ne le, da mu s tem odvzamemo odgovornost za naslednji teden, ampak ga prikrajšamo za priložnost, da se nauči prevzemati odgovornost zase. Za vse življenje.

Nadzor namesto vzgoje

Da je prevladujoč vzgojni koncept v zadnjih dveh ali celo treh desetletjih zašel v slepo ulico, je že dolgo očitno. Skrb za varnost otrok, oziroma strah pred nevarnostjo, sta otroke prikovala bodisi v preživljanje časa pod nadzorom v popoldanskem varstvu, ali na varnem doma za računalnikom, s čimer smo jim odvzeli potepanje, eno od pomembnih življenjskih šol. Nekatere šole z napovedanim spraševanjem, ki ga utemeljujejo z argumentom, da ocenjujejo znanje in ne želijo iskati neznanja, otrokom jemljejo priložnost za razvoj, saj bi otroci z razmišljanjem in kalkuliranjem, ali se bodo učili ali ne, imeli priložnost razvijati sposobnosti za ravnanje v nepredvidljivih situacijah.

Posledica je seveda, da so mnogi otroci danes premalo samostojni, prav tako se mnogi starši premalo ukvarjajo z otroki. A eno in drugo sta vprašanji vzgoje in vrednot, zato zahtevata ustrezno reševanje, torej z drugačnim pristopom k vzgoji. Spletno orodje eAsistent pa je orodje v slogu velikega brata, ki staršem omogoča skoraj popoln nadzor nad otrokom. Ki bo morda komu tudi kratkoročno pomagalo, dolgoročno pa bo otroke le še dodatno prikrajšalo za šolo življenja. Odrasli bodo seveda v nesamostojne in nepodjetne ljudi, ki bodo čakali, kaj bo država naredila zanje. Zveni znano?

P.S: Pri tako velikem projektu, ki med drugim na medmrežje daje podatke o naših otrocih, vključno z njihovimi ocenami, bi pričakoval, da bo vse niti v rokah imelo ministrstvo. A nisem na to temo z njihove strani slišal niti besedice. Zdi se, kot da je vsa stvar povsem v rokah zasebnega ponudnika. Minister Jernej pa nič. Tako dobi človek ponovno občutek, da je kljub krizi ponekod v javnem sektorju denarja še vedno preveč.

Vir fotografije: wikipedia

28 KOMENTARJI

    • Včasih so bili samo učbeniki veliki biznis, od katerega so živeli posamezniki, danes si zmišljujejo vse mogoče, da trošijo tuj denar. Vse pa gre pod parolo, večje kvalitete, prijazne šole,… Otroci na to finto, vlečejo denar od staršev. Pri otrocih se lahko še pogajaš, pri odraslih pa nastanme neznosen vik in krik, da zaviraš napredek, sodobnost,… Državna uprava je res infantilna.

  1. Preden kdo v velikem slogu pametuje v smislu “kaj pa nam je tega treba bilo”, bi rad rekel”, da eAsistenta pri nas na šoli uporabljamo že kar nekaj časa in smo z njim zelo zadovoljni. Učiteljem in sploh razrednikom je bistveno olajšal delo, tudi obveščanje staršev je lažje. Bistveno lažne je tudi učiteljem v kombiniranih skupinah, saj jim ni treba vsako uro v razred nesti več dnevnikov, kamor so potem tudi po deset minut vpisovali tisto eno uro. Z uporabo eAsistenta, to trdim, se tudi zmanjša izostajanje. To bodo gotovo potrdile tudi raziskave. Zlorab zaenkrat še ni bilo.

    Res pa je, da se marsikateri dijak počuti nadzorovanega, saj so starši vsak teden obveščeni o izostankih, to pa jim ni všeč. Dijaki se s svojimi jeznimi starši lažje soočijo na vsakih nekaj mesecev, če so jim izostanke prikrivali, kot pa vsak teden. Res je, kot se je izrazil moj kolega, ki tudi ne mara takšnega nadzora, da “ima vsakdo kdaj pa kdaj pravico zamočiti”, toda to, menim, je šibek argument.

    Še kar se “zasebnikovega zaslužka” tiče – torej vam gre v nos to, da bo služil zasebnik? Če je tako, potem se prosim preimenujte v socialiste. Torej vse je v redu, dokler z našim denarjem država opleta kot p**sica z mehom. Takoj, ko pa je to zasebnik, je pa takoj vse narobe. Pa kaj potem, če zasluži? Če nam da v zameno veliko vrednost, kar eAsisatent prav gotovo je, upravičeno služi. Če kdo misli, da je tisto, kar nam da država zastonj, res zastonj, naj gre še enkrat pogledat v svoj plačilni list in preračuna, koliko davkov plača. Potem pa naj gre raziskovat, za kaj država vse zmeče stran denar, ki ga pobere iz davkov. A veste, koliko let bi lahko plačevali vsem osnovnošolskim učiteljem njihove plače iz dveh milijard evrov, ki smo jih preveč plačali Zemonovskemu klanu za naše ljube avtoceste? Dvajset let! Naslednjič, ko boste hoteli udrihati čez zaslužek zasebnikov, se spomnite, koliko denarja nam zmeče stran država, potem pa verjetno ne boste več bentili.

    Lep dan želim.

    • Oprostite, ampak to da ni bodo največji socialisti v državi pod nos metali da smo socialisti, mi pa dvigne tlak!

      Torej gospod Gorenc, verjamem da vam eAsistent pomaga. Toda:
      1. vpliva totalne oblasti in nadzora v svoji oblastni slepoti sploh ne vidite.
      2. kar se zaslužka tiče, ni problem da gre v zasebniku. Problem je da se s takimi megalomanskimi projekti posega v sicer zelo natlačeno tržišče. Z zelo globoko denarnico. To je problem. Če bi se takega projekta šla ena ali dve zasebni šoli, bi bilo to normalno, tako pa je to raj za korupcijo. Megalomanija, in še taka, ki temelji na oblasti in nima veliko s poukom.

      eAsistent vam je dal totalno oblast, pa zraven še manj dela. Popoln sistem. Popolna šola.

    • Janez gorenc, ti ne razumeš ne socializma, ne komunizma.

      Glede na veliko korupcijo v Sloveniji, je vprašanje, kdo je koliko zaslužil s tem in kakšen lobi je zadaj, še kako pomembno.

      • Spoštovana,

        ko bom pisal v imenu celotnega šolstva v Sloveniji (se ne bo nikoli zgodilo), potem mi boste lahko rekli, da sem največji socialist v državi, sicer pa ne. Vajinih komentarjev o totalni oblasti in o mojem nerazumevanju socializma in komunizma ne bom komentiral, ker totalno brcnete v temo.

        eAsistenta nam ni nihče predpisal, pač pa smo ga izbrali, ker smo bili nezadovoljni s prejšnjim ponudnikom. Najbrž ga je kot izvajalca moralo odobriti ministrstvo, vendar pa je bila odločitev o izbiri naša. Se še kdo spomni? Svoboda izbire pa to?

        Sicer pa, draga gospoda, povejta mi – vi ste tudi med tistimi, ki zahtevate prisotnost učiteljev na delu vsak dan od sedmih do treh ter o obvezni prisotnosti na šolah med počitnicami? Kar tako me zanima.

        Popoln dan vama želim.

        • Saj nisem rekel, da si največji socialist v državi.

          Se pa v Sloveniji upravičeno pojavlja vprašanje, če ne gre tukaj za kakšne prijateljske veze.

    • Spoštovani gospod Gorenc
      Hvala za vaš komentar, prav je, da slišimo tudi drugo plat. Naj povem, da moj namen ni bil, kot pravite, pametovati v velikem slogu, amapk izraziti svoje mnenje kot starš, in mislim, da sem to tudi jasno napisal, zato se sploh nisem spuščal v uporabnost eAsistenta za učitelje.

      Verjamem, da je za vas tak način obveščanja staršev enostavnejši, ampak to funkcionalnost lahko starši pridobijo le z naročilom paketa PLUS, ki stane 25 ali celo 35 EUR letno. Če to prištejemo 50-100 EUR oziroma 150-200 EUR, kolikor moramo starši osnovnošolcev oziroma srednješolcev odšteti za delovne zvezke, je to že kar konkreten znesek, ki ga večina staršev zmore le s težavo. Pri uvajanju novosti se moramo vedno vprašati, ali korist, ki jo prinaša noviteta, res oddehta stroške. In za starše, ki z otrokom komuniciramo, ki se zanimamo zanj, jih prav gotovo ne.

      Vidim, da se sploh ne razumeva glede namena tovrstnega nadzora. Sploh ne govorim o tem, da ima vsakdo pravico zamočiti, ampak o tem, da se otrok nikoli ne bo naučil odgovornosti, če mu ne bomo dali možnosti, da zamoči in da se sam odloči, kako se bo izvlekel iz težave. In eAsistent mu to možnost definitivno jemlje.

      Ne, niti najmanj me ne moti, da bo zaslužil zasebnik, ampak me moti, da država razmetava javni denar, torej denar davkoplačevalcev. Nič manj me ne bi motilo, če bi program razvil in tržil denimo Javni holding mestne občine Ljubljana.

      Pa lep pozdrav

      • Ne vem zakaj vam gre zadeva toliko v nos. Če zagovarjate, da se mora otrok naučiti odgovornosti, brez da je nadzorovan, izvolite! Kdo pa pravi, da je treba to storitev naročiti?! Kolikor jaz razumem je to storitev za starše, ki si želijo biti na tekočem. In naj bodo. In naj plačajo, če to hočejo.
        Šola ni sposobna sama razviti takšnega sistema, država je pa zadnja, ki bi to sploh uspela narediti, saj bi se prej poklali med seboj ko bi si že v naprej hoteli razdeliti pogačo.
        Hvala bogu, da je ti. zasebniku uspelo! Svaka čast! Jaz bi tudi, ampak žal nimam toliko pameti. Bom pa z veseljem koristil to dobro storitev. In glede na odziv v razredu in na šoli, ki jo obiskuje moj otrok so ostali starši podobnega mnenja. Na srečo je na šoli večina staršev, ki razumejo današnje čase in tehnologijo in vedo, da je do tega slej ko prej moralo priti.
        Kdor pa tega ne želi, gre še vedno lahko na govorilne ure na šolo. To so nam na šoli tudi pojasnili in so nas k temu tudi vzpodbudili.

      • Tudi sama mislim, da je samostojnost in odgovornost za posledice svojih dejanj največ, kar lahko damo otrokom. Prav tako lahko navedem mnenje mamice (verjetno ni osamljen primer), ki pravi, da se bo naročila na eAsistenta, ker “na našega se ne morem nič zanesti: ne pove, kdaj bodo kaj pisali in kdaj bo kaj vprašan. Če nisem stalno na govorilnih urah, je že kaj narobe.” Žal se nesamostojnost seli krepko v srednje šolstvo (glede na rezultate verjetno tudi na fakultete).

        Koliko in kaj aplikacija pomeni učiteljem, je zame (trenutno) postransko vprašanje – kot mami mi je bolj “normalno”, da vsak dan z vsakim šolarjem izmenjam vsaj nekaj besed o dogajanju v šoli. Poleg tega imam kakšen pomislek v zvezi z morebitnimi “popravki” in zlorabami, ki bi se utegnile dogajati, če ni (v redovalnicah in dnevnikih) tudi nečesa trajno zapisanega “črno na belem”.

        Po svoje sem lahko hvaležna, da je storitev plačljiva (čeprav mi tudi tukaj moje kalkulacije pravijo, da se obračajo veliki denarji – seveda iz “naših” žepov): tako vsaj nimam skušnjave postati “velika sestra” in dam otrokom možnost, da sami poročajo o svojem delu, težavah in napredku.

      • Spoštovani g. Gabrič,

        hvala za vaš prijazen odziv. Razumem vaše pomisleke, toda kot ste sami rekli, eAsistent vam sporoča izostanke zastonj, za vse ostalo pa je treba plačati. Lahko pa ne prejemate niti izostankov, če se tako odločite. Skratka, ne rabite prejemati ničesar, če tako želite. Najosnovnejše informacije, torej obvestila o izostankih vašega otroka, pa so za vas zastonj. Na šolah (vsaj pri nas) še vedno spodbujamo osebni stik s starši, na govorilne ure velikokrat pridejo tudi dijaki, kar se mi zdi super. Vse to ob uporabi eAsistenta.

        Ne strinjam se z vašo mislijo, da dijaki nimajo možnosti prevzeti odgovornosti. Že dolga leta se ukvarjamo s problemom izostajanja v šolah. Moj kolega je iz tega skoraj že doktoriral. Vseskozi se soočamo s problemom izmikanja odgovornosti. Pa veste, kako? Dijaki izostajajo, starši pa jim v strahu pred sankcijami pač napišejo opravičilo. Mi moramo pa to upoštevati in ne podvomiti v verodostojnost napisanega. Marsikaj smo že poskušali, tudi opravičila smo odpravili in starše le obveščali o izostankih. Na ta način, smo mislili, bodo morali najprej dijaki sprejeti odgovornost pred starši, saj bo starše, smo verjeli, zanimalo, kje so bili njihovi otroci to in to uro. In ne bo nobene potrebe po laganju. Prej smo jih tedensko obveščali po telefonu, kasneje z eAsistentom. Vendar je ministrstvo projekt ‘izostajanje’ (tako smo mu ljubkovalno rekli) ukinilo, še preden bi ga lahko z verodostojnim testiranjem preizkusili, ali deluje ali ne in od takrat imamo spet opravičila. Vidite, s problemom odgovornosti smo se spopadali že zdavnaj pred eAsistentom in tudi zdaj ne mine dan, da se ne bi ukvarjali s tem.

        Opravičujem se za ostrino mojega prvega komentarja, vendar me resnično pogreje, če nekdo napade stvar, ki nam je tako zelo olajšala administrativne posle, ki jih pri svoje delu najbolj “ljubimo”. Ko se boste naslednjič lotili delovnih zvezkov (če se jih že niste), pa se bom v celoti strinjal z vami, ker založbe z delovnimi zvezki nadomestijo izgubo, ki jim jo je povzročil šolski sklad učbenikov, kar se mi ne zdi ravno pošteno.

        Lep pozdrav,
        Janez

        • Spoštovani g. Gorenc, delovnih zvezkov sem se lotil že velikokrat, mislim, da tudi na Časniku. Vsekakor pa večkrat na svojem blogu (http://blitz.blog.siol.net/) in pred leti tudi v Delu, kjer sem se zapletel v ostro polemiko z enim od založnikov.

    • Toliko osebnih podatkov v rokah mladega Vladimija Balukčića, to je problem in ne trenutni zaslužek.

      Ti podatki in zloraba ali “prodaja” to je tisto, česa se je v resnici treba bati. Kaj lahko storim kot starš, če ne želim, da so podatki mojih otrok v tej asistenci.

      Verjetno nič. In kje je tu informacijska pooblaščenka.

      • Spoštovani Ivan,

        naše raznovrstne podatke o nas imajo razni mladi in malo manj mladi gospodje pri raznih privatnih podjetjih in trgovinah kot tudi pri državnih institucijah. In vsi ti podatki lahko pridejo na dan, ali proti primernemu plačilu ali zaradi želje biti pomemben (v slogu “govori se”). S tem da je najbrž večja verjetnost, da bo podatek prišel od državnih institucij kot od zasebnika. Le-ta bo verjetno takoj naslednji dan izgubil stranke in bo propadel, če bodo uporabniki ugotovili, da so podatki šli iz tega podjetja. Državna ustanova pa bo še kar stala in nikomur se ne bo skrivil niti las na glavi.

        Ne vem, če lahko preprečite vnašanje podatkov svojega otroka. Vendar nima informacijska pooblaščenka s tem nič.

  2. Tudi jaz se veselim e-posodobitev. Če prav razumem, bom sedaj informacije lahko dobijal sproti, ne da bi vsakič, ko jo srečam, zagnjavil razredničarko. Ne vem, a pri ocenah se še ne počutim Veliki brat. Morda bi imel slabo vest, če bi me podobno kdo obveščal o simpatijah moje hčerke in vseh pripetljajih v 4.c ter po možnosti še čveke s cele osnovne šole.

    A glede vzgoje se strinjam. Na vzgoji je v našem (in nasploh po celem zahodu) šolskem sistemu premalo poudarka. Ne vidim nikakršnih trivialnih rešitev. Razen da opozarjamo in na ta način skušamo kumulitariti kritično maso, ki bo enkrat prišla do besede. In tudi do ustreznih strokovnih rešitev.

  3. Danes je mladina popolnoma pridna. Niti ekscesov več ni skoraj nobenih. Bojim pa se da to ne izvira iz kakega posebnega etičnega spoznanja, h katerim jih je pripeljala šola in naši učitelji.

  4. ojej, na srečo avtorja in komentatorjev sta šolstvo in vzgoja temi, o katerih se vsak lahko čuti poklicanega pametovati.
    no pa bom še jaz kritikantski piskerček pristavil; naj raje nehajo vsako leto izdajati nove učbenike. lahko bi imeli vsaj pet let enake, se bojim, da znanost in učenost ne napredujeta tako hiutro, da je treba vsako leto zamenjati velecenjene bukve.

  5. Še sedaj se spomnim konference v času Gabrovanja, ko je ravnatelj kot strela z jasnega presenetil z izjavo: “šola ni vzgojna ustanova !” !!???? Pogledam kolege naokoli, nihče se ni zdrznil. ???? !!!!. Čez nekaj let pa spet: “Šola ni samo izobraževalna, temveč tudi vzgojna ustanova!”.Še dobro da sedim trdno v sedlu moralnih vrednot in svojega svetovnega nazora sicer bi me, tako kot žal mnoge moje kolege, premetavalo od- sedaj stavkati, sedaj pa ne stavkati.
    Kar se pa tiče eAsistenta, ki smo ga na naši šoli vpeljali med prvimi, za časa Pahorjeve vlade, me je že takrat zanimalo po katerem javnem razpisu, če sploh, in po katerih kriterijih je bil ponudnik izbran. Pa tudi to, da ima neko privatno podjetje vse moje podatke, vključno z davčno številko,se mi je,in se mi še vedno zdi skrajno nedopustno in ne samo velikobratovsko.

    • Spoštovana/i g.RB, in? Ali ste dobili odgovor o javnem razpisu? Gre za nadvse ključno vprašanje v tem primeru.

  6. O e-asistentu nimam mnenja, čeprav je menda za mojo frišno srednješolko jutri zadnji dan, da rečem ja – ali pač ne. Pri srednješolcu je bila e-redovalnica, toda nekaj narobe, da zadeva ni bila speljana do konca.

    Ampak učbeniki!
    Včasih je bilo tako lepo, ko smo šli kupit v antikvariat in tja nesli tiste, ki jih nismo več potrebovali.
    Za ta čar smo bili prikrajšani z učbeniškim skladom …
    Kljub vsemu pa moramo določene učbenike kupiti, saj novih večkrat še nimajo v učbeniškem skladu.
    Poleg tega – če je učbenik moj, naš, ga drugače lahko uporabljamo, kot če je le na posodo. Vsaj jaz na tuje stvari posebej pazim.
    Menjavanje in ponatiskovanje je pa – preseravanje.
    Tukaj o eni izkušnji: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=102805

    Vse dobro!

  7. Spoštovani g. Gabrovšek,
    ne, še sedaj ne vem nič o tem in seveda, to je ključno vprašanje, ker, ne da gre za zasebnika, pomembno je za katerega zasebnika se vrti ta biznis desetletja (da ne rečem stoletja).

  8. No, prav danes sem bila na rodit. sest. v OŠ – učiteljica je razložila preimenovanja predmetov – pojasnila je, da nimamo več likovne, glasbene in športne vzgoje, temveč likovno in glasbeno umetnost ter šport prav zaradi tega, ker je sicer tako, kot da bi bila vzgoja omejena le na te tri predmete, v resnici mora biti pa vzgoja povsod!

    • Ah, nakladači. Lahko bi bilo tudi telovadba, glasba, risanje… Kakšna umetnost neki, v osnovni šoli. Vzgoja, ki bi morala biti povsod, zdaj je pa ni nikjer??? Kakšno opletanje z jezikom. In to je naša šola, naše ministrstvo za izobraževanje, naš akademski domet! Po doseženi popolnosti je ostalo samo še teh nekaj drobnarij za uredit.

Comments are closed.