E. Kovač, Družina: Za kulturo prihodnosti

0
201

Prihodnost Evrope se odvija v Parizu

Ob krutih dogodkih, ki so se odvili v petek, 23. novembra, v Parizu, se je papež Frančišek zgrozil. Kolikšno nasilje nad mladimi, ki pojejo v svojem ritmu, kolikšno sovraštvo do nedolžnih ljudi vseh barv, ki se pomenkujejo ob prijateljskem kozarcu, takšen brezglavi napad na ljubitelje športa, vse to se je svetemu očetu zazdelo nepojmljivo in dejal je, da tega resnično ne more razumeti. In prav za to gre, zla se ne da razumeti, kajti nasilje, zločini in poboji so lahko še tako zviti in načrtovani, pravo mišljenje, misel, ki je dostojna človeka, je odsotna. Morilci so bili pijani od sovraštva, o drugih ljudeh niso razmišljali, hoteli so pregnati »pokvarjence« s tega sveta. Končno so tudi nacistični zločinci bili operativno zelo sposobni, toda ali so razmišljali, kaj je človek, kolikšna veličina je na njem, da je namreč na vsakem obrazu mogoče zaznati sledove neskončnosti, ki jih kristjani imenujemo Kristusova podoba?

Da je vsak po svoji človeški naravi podoben Bogu, o tej svetopisemski resnici je učil na pariški Sorboni že sv. Tomaž Akvinski. Svojim učencem je razlagal, naj se ne boje razmišljati, saj jih bo razum privedel do prave resnice in tako bodo razpoložljivi tudi za razodetje večne lepote in dobrote. Potemtakem ni naključje, da se je nekaj stoletji za Akvincem prav v tem kulturnem središču Evrope porodilo razsvetljenstvo, ki je v središče vsega postavilo človeški razum. Prav to gibanje je doseglo svoj vrh v »Izjavi o človekovih pravicah«. Pri njihovi izpopolnitvi je sodeloval veliki krščanski filozof Jacques Maritain, ki je prav tako učil, da je človek po svoji miselni naravi, če razmišlja v vsej globini svojega življenja in če misli dovolj široko na druge ljudi, že blizu Bogu.

Če so teroristi napadli ljudi v Parizu, so hotel pokončati prav to veliko resnico: vsak človek je božja podoba in njegov um ga vodi k resnici. Merili so na občečloveški humanizem, na dostojanstvo, ki je v vsakem človeku. Na njihovem seznamu obsojenih ni samo posvetna Evropa s svojim razsvetljenskim humanizmom, ampak tudi krščanski humanizem, saj je sveti papež Janez Pavel II. zapisal, da so človekove pravice pot sodobne evangelizacije.

Francoska televizija je pokazala očeta, ki je z močnim glasom klical k mimoidočemu prvemu ministru Manuelu Vallsu: »Povej mi, kje je moja hči!« Da, bolečina in klici teh, ki so izgubili svoje drage, je še vedno velika. Ob njih stojijo vsi Parižani, ki so obšli predpis izrednega stanja o prepovedi zbiranja in počastili žrtve s tiho navzočnostjo.

Žrtve je počastil skupaj z verniki v polni katedrali Notre Dame tudi pariški kardinal André Ving-Trois. Toda če se nam zdi nekaj normalnega, da bo pariški nadškof maševal za vse pokojne ne oziraje na njihovo prepričanje, pa je francoske novinarje vznemiril njegov nagovor. Niso mogli verjeti, da ob vseh ostrih zahtevah skrajne desnice, da izžene vse begunce, kardinal govori o upanju. Da, ta visoka figura francoskega episkopata se ni mogla izneveriti osnovnemu poslanstvu Kristusovega apostola, da pokaže, kako je mogoče, da kristjan zlomi zlo, in kako lahko verjame, da je krščanska ljubezen tako iznajdljiva, inteligentna in močna, da premaga prav vse.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


Prijava

Za komentiranje se prijavite