E. Kovač, Družina: Kdo je Marija Magdalena?

XXI. stoletje bo stoletje ženske ali pa ga ne bo

Svetniški profesor teologije Anton Strle je bogoslovce na predavanjih presenetil s podatkom, da je bila Marija Magdalena v prvi Cerkvi bolj češčena kot pa Mati Marija. Prva Cerkev je bila polna življenja in vstali Kristus je bil sredi med njimi, zato so tudi z navdušenjem častili prvo pričo njegovega vstajenja. Kasneje se je seveda zelo razširilo češčenje Matere božje, saj so z marijansko pobožnostjo uspeli veliko bolj jasno izraziti versko resnico o Kristusu, kar pomeni, da Kristus ni samo pravi človek, ampak tudi pravi Bog. Tako se je v srednjem veku vsa krščanska Evropa preko Marijinih gotskih katedral pognala k nebu. Toda tudi češčenje Marije Magdalene ni zamrlo, prav letos pa je njen god papež Frančišek povzdignil v praznik.

Marija Magdalena preseneča s svojo ljubeznijo. Prva zazna, da je grob prazen, in tudi potem, ko to pove učencema ter onadva, ko se prepričata, odideta, še vedno vztraja pri grobu. Tako je Magdalena postala simbol ženske zvestobe. In ta zvestoba je nagrajena, saj skozi solze žalosti spozna svojega Gospoda, ko uvidi, da pred njo ni vrtnar, ampak njen ljubi učitelj. Njene solze obupa se spremene v solze radosti. Marija Magdalena nam razgrne žensko dušo, ki vidi dlje in globlje, saj je sposobna zaznati tisto, kar navadnim očem ni dano. Pove nam, da najgloblje resnice ni mogoče zaznati z razumom, pa naj bo naša misel še tako ostroumna. Da bi se nam resnica razkrila, je potrebno ljubeče srce.

Visoki srednji vek je še znal s trubadursko liriko povzdigniti simbol ženske, ki je predstavljal polnost in vzvišenost človeškosti ter ideal božjega med nami. Toda kasneje je bila v duhovnih spisih, posebno še v upodabljajoči umetnosti, Marija Magdalena vedno bolj orisana kot spokornica. V ospredje je stopala njena grešna preteklost in nato njena spokornost, ne pa njena radost nad življenjem in navdušenje nad sporočilom ljubezni iz evangelija, ki je iz nje naredilo pravega apostola. Da bi bila ta spokorniška duhovnost Magdalene bolj prepričljiva, se je uveljavila tudi zmotna razlaga Svetega pisma, da je bila najprej velika grešnica ali celo prostitutka. Kristus jo je res ozdravil, vendar ne vemo, kakšne bolezni. Marija Magdalena, grešnica in Marija, Lazarjeva sestra, so namreč tri različne ženske.

Danes se v teologiji vse pogosteje javlja misel, da ima ženska posebno poslanstvo v naši civilizaciji. Samo pomislimo: ko je Izrael odpovedal in so se možje razbežali, je ženska povedla svoje rojake v boj in so zmagali, kar je takrat pomenilo preživetje. Zato zasluži ime »žena Izraela« in ta poklon daje Jezus svoji materi v galilejski Kani. Podoba »močne žene« je spremljala tudi srednjeveške legende o Mariji Magdaleni, ki pripovedujejo, kako junaška in vztrajna je bila v svojem apostolskem poslanstvu v Sredozemlju.

Več lahko preberete na druzina.si.