Dve referendumski misli

28
363

Ob sklepu referendumskega večera naj dodam samo dve misli.

Izjema med referendumi

Prvič, vzorci glasovanja po državi odstopajo od vseh referendumov, ki sem jih spremljal od leta 1999. To očitno pomeni, da je med volivkami in volivci vladala precejšnja zmeda. Če nič drugega, je moč reči, da pobudnikom referenduma ni uspelo predstaviti zadostnemu številu ljudi, o čem pravzaprav glasujejo. V njihovih glavah so se tako verjetno mešali sam projekt drugega tira, njegova trasa in njegova cena. Drugače ni moč pojasniti, da so tokrat prav na severovzhodu, ki je bil doslej ravno ob finančnih vprašanjih najbolj nastrojen do (domnevno ali dejansko) pogoltnih vladajočih, dejansko bistveno pripomogli k temu, da je bil delež glasov za že med dejansko oddanimi lističi višji od deleža glasov proti. Za primerjavo: v volilni enoti Ptuj so na edinem z današnjim povsem primerljivem referendumu, tistem o TET3 leta 1999, vladni predlog zavrnili z več kot 85 odstotki. Tokrat je bilo skoraj 58 odstotkov udeležencev, največ v državi, za vladni projekt. Starejši referendum je kajpak potekal v povsem drugačnih okoliščinah, a takrat bi bil dosežen celo kvorum. Po drugi strani so bile razlike med posameznimi deli države in med mestom in podeželjem bistveno manjše kot na vseh dosedanjih referendumih. Praktično v 90 odstotkih okrajev se gibljejo rezultati med 40 in 60 odstotki. Iz tega bi človek ravno tako sklepal, da je vladala povsod enaka zmeda. Zelo nenavadno glede na dosedanje referendume je tudi, da so bili za zakon bolj zagreti v Prekmurju kot v mestnem koprskem okraju in da je volilna enota Ljubljana-Center zakon tesno zavrnila, vse štiri vzhodne volilne enote pa so ga gladko potrdile. Stranski produkt vsega tega je, da ima po mnenju predlagateljev referenduma slab zakon sedaj še referendumski blagoslov (nekaj podobnega je uspelo le še zakonu o RTV Janševe vlade leta 2005).

“Sovjetizacija”

Ampak verjetno bi bilo zakon težko zrušiti, četudi bi bil predznak rezultata drugačen. Ker je le malo referendumov preseglo 30-odstotno volilno udeležbo, je bilo 340.000 glasov, še zlasti zaradi zapletene in v preproste simbole težko prevedljive vsebine (povsem drugače kot na referendumih o družinskem zakoniku),  od vsega začetka skoraj nedosegljiva letvica.  Kar me bolj skrbi, je nekakšna “sovjetizacija”, ki smo ji bili priča v referendumski kampanji. Njena ureditev je bila taka, da je povsem zabrisala mejo med relevantnimi in nerelevantnimi udeleženci. O “sovjetizaciji” govorim, ker se zdi, da je naša oblast, kot ji je že pred časom uspelo odriniti na rob dejansko politično alternativo, s tako rešitvijo nadomestila dejansko civilno družbo z nekakšnimi nadomestki, ki naj zakrijejo nemoč prve in ustvarijo privid velike pluralnosti. Ker sem pač Štajerec, me je recimo zanimalo, kaj se skriva za pompozno poimenovano Štajersko uporniško skupino. Razen Krpanove slike na facebooku sem našel še podatek, da je njen vodja Ivan Bolfek, o katerega iskrenih namenih kajpak nimam pravice dvomiti, na volitvah za župana Šentilja vknjižil celih enainštirideset (od skupaj 3919) glasov. Iz tega lahko res sklepamo, da gre pri štajerskih upornikih za izredno pomembno gibanje.   Tudi pojav, ko se predstavnik “neopredeljenih” izkaže za glavnega propagandista vladnega predloga, zelo diši po sovjetoidnih vzorcih, v katerih protikandidati večnih predsednikov prostodušno povedo, da bodo glasovali zanje. Nazadnje je imel volivec pač vtis, da so nekako “vsi drugačni, vsi lunatični”. Sam je sicer verjetno uporabil kakšno sočnejšo besedo. In seveda ostal doma.

 

28 KOMENTARJI

  1. Kljub vsemu so pobudniki referenduma uspeli, ker :

    – so opozorili na pomanjkanje transparentnosti in gospodarnosti v zvezi z vladno odločitvijo drugega tira
    – so povzročili, da je vlada bistveno znižala ceno vladnega drugega tira
    – bo vlada oblikovala posebno komisijo v kateri bi naj bila zastopana tudi civilna družba, ki bo bedela nad transparentnostjo izgradnje.

    Hkrati je ta referendum šola za opozicijo, kako se mora in kako se ne sme izpeljati referendum.

    Odločilno za rezultat je bilo referendumsko vprašanje, ki se je glasilo ali ste za zakon o drugem tiru ali proti njemu.

    Vprašanje bi se moralo glasiti :

    – ali ste za vladni predlog drugega tira
    – ali za predlog stroke oz. civilne družbe.

    Slabo je tudi bilo, da je izpadlo kot da je posameznik proti vladni odločitvi, ne pa opozicija in civilna družba nasploh.
    Nedopustno je ravnalo Ustavno sodišče, ki sploh ni odločilo o zakonitosti referendumskega postopka.

    Rdeči karton za ustavno sodišče!!!

  2. Od ustavnega sodišča upravičeno pričakujemo, da bo varuh ustavnosti tudi takrat, ko gre za vladne odločitve, ne pa da bo delovalo bojazljivo kot podaljšek vladne oblasti.

    Ustavno sodišče mora biti vedno porok demokratične delitve oblasti!

    Na tem obstoji ali pade demokracija!!!

  3. Tudi zaradi tega so pobudniki referenduma uspeli, ker so razgalili nedopustno ravnanje ustavnega sodišča.

    Civilna družba upravičeno zahteva, da ustavno sodišče to svojo blamažo pojasni javnosti!!!

  4. Ustavno sodišče bi moralo zaradi zagotavljanja enakopravnosti referedumskega pobudnika v referendumskem postopku nemudoma odločiti, saj je šlo za to, da se tudi pobudniku omogoči, da lahko posreduje volivcem pisno pojasnilo, zakaj je prav, da glasujejo za predlog civilne stroke in civilne družbe.

  5. Prav gotovo bi bila odločitev povsem drugačna, če bi volivci prejeli domov pisno obrazložitve zakaj naj glasujejo za predlog civilne stroke in javnosti.

  6. Ko stroka in vlada v gospodarnosti in transparentnosti očitno zatajita je prav, da ljudje preprečijo škodo.

    Zato je bila izjava poslanca SDS nepremišljena, ko je smiselno izjavil, da je drugi tir stvar stroke ne pa civilne družbe.

    Zato je prav, da imamo državljani možnost preprečiti nezakonitosti in škodo, ki jo namerava ali že stori oblast.

    Še enkrat: Referedum je uspel!

    Učinek pa bi bil lahko še večji, kar sem pojasnil v prejšnjih komentarjih.

  7. Diskurz: Pohvale avtorju. Posebej pa pohvale komentatorju Rikiju za njegovo delo v številnih zadevnih prispevkih.

    Ekskurz: »To očitno pomeni, da je med volivkami in volivci vladala precejšnja zmeda.«

    Še ena misel: Ne sprenevedajmo se. Razkol med poštenimi vseh nazorov je očiten.

  8. Slovenci smo vladi spet pustili kupit nov kos brutalistične umetnosti. Kot kaže, če Slovencem prodaš beton ga kupijo, ne glede na ceno. Čim več betona in železja tem raje kupimo.

  9. Zadnji komentar popravljam z naslednjim:

    Ko je vladna stroka zatajila, je prav, da ima možnost stroka civilne družbe, da predlaga in uveljavi gospodarnejšo rešitev.

  10. Vili KOVAČIČ in drugi…
    Kljub temu, da ZAVRNITEV ZAKONA NI USPELA, DELO NI BILO neuspešno. Iz vsega se da veliko naučiti. Vili, pa mora najprej razločno in razumljivo govoriti, saj ga je težko razumeti. Tako pač je! Prevara na celi črti, ki pa je ni uspelo zanimivo, verodostojno stanju narodnega razuma USTREZNO uspešno pojasnjevati.
    Vsekakor je prav to neustavno ZAGATO REŠEVATI NA USTAVNEM SODIŠČU, V KOLIKOR MAFIJA NE SEŽE VSE DO TAM. PO IMENOVANJU SODEČ JE USTAVNO SODIŠČE PREMALO ODLOČNO, DA BI ODLOČILO V SMISLU USTAVE IN PREPOZNALO IN PRIPOZNALO POPOLNO ZMOTO. VENDARLE JE PRAV ITI DO KONCA. NEDVOMNO GRE ZA ŠE ENO JAVNO KRAJO. MORDA PA SI PRAV ZARADI VSEGA DOGAJANJA NE BODO DRZNILI KRASTI, KOT VSE DOSLEJ.
    SEDAJ JE POMEMBNO OBLIKOVATI POPOLNO KONTROLO, VENDAR STROKOVNO, NE POLITIKANTSKO IN POLOVIČARSKO. POPOLNO IN S POLNO POVEZAVO S KOMISIJO EU 8ki bo sofinancirala projekt – je stranka v postopku. Na druge se ni zanašati.). LE TAKO BO MOGOČE ZAGOTOVITI POŠTENOST IN OPTIMALNO FINANCIRANJE IN RAZKRITI VSE ZMOTE NA KATERE SE JE OPOZARJALO IN OPOZORILO. UPAM, DA NAJDETE POT IN ČLOVEKA, KI ZMORE POPOLNO STROKOVNO IN FINANČNO KONTROLO, TAKOREKOČ INTELIGENTNO DINAMIČNO. OBSTAJA METODA INTELIGENTNI DOGODKOVNI MANAGEMENT (IDoM), LE IMPLICIRATI GA JE POTREBNO IN PREPREČITI UMOR, KI TAKŠNEMU ČLOVEKU grozi. TO DELO IMA VELIKO NEVARNOST. NIKAR OBUPATI! EKIPO JE POTREBNO SKRBNEJE OBLIKOVATI SICER SE BO AGONIJA NADALJEVALA, KRADLI PA BODO PO SVOJIH PLANIH ŠE NAPREJ. VELIKO PREVEČ SLABE PREDSTAVITVE JE BILO UPRIZORJENE NA PREDSTAVITVAH IN NAPADI SO BILI LAHKO ZAUSTAVLJIVI.
    PRAV VELIKO MOŽNOSTI IZ AKTIVNEGA SOEDELOVANJA NE BO, ČE NE BO ZA NADZOR NAJDEN PRAVI ČLOVEK. DRUGA MOŽNOST PA JE POT OSMIŠLJANJA, KI BO REVIDIRNO POKAZALA RESNICO IN BO PRIŠLO DO SAMOUNIČENJA TEH, KI V SLOVENIJI VSE TO NAKLEPNO ŠKODLJIVO IN OSEBNO KORISTNO POČNO. TO JE POTREBNO RAZSVETLITI POTEM JIH BO KONČNO ODNESLO. NATOLCEVALNO OBTOŽEVANJE NI PRAVA POT. PRAVA POT JE ČIST NEDVOUMEN DOKAZ, BREZ PREHITRIH AFER IN POLOVIČARSKIH ŠKANDALOV. ZMAGALA JE PAHORKO KUČANISTIČNO JANŠEVISTIČNA UDBA. HUDO BO, ČE BO ZMAGAL ŠE PAHOR!
    TUDI NA VOLIŠČIH NI BILO KONTROLE, KI BI ZAGOTAVLJALA RESNIČNOST VOLITEV. JE POSKRBLJENO ZA POPOLNO KONTROLO? NA VOLIŠČU TEGA NI BILO VIDETI. ZLAHKA JE BILO NAREDITI, DA SO SE V SKRINJI ZNAŠLI PONAREJENI LISTIČI. TA BANDA JE DO ZADOSTNE POTANKOSTI ORGANIZIRANA. KJER SEM VOLIL JAZ JE BILO MOGOČE VSE. KAKO SE LAHKO OPRAVI RESNIČNA IN EKZAKTNA KONTROLA VOLITEV? VESTE TO VSAJ TEORETIČNO?
    IMAMO STRANKE, KI SE KONTROLE V 26 LETIH ŠE NISO NAUČILE ALI SE TEGA NE NOČEJO NAUČITI. TUDI ZAKON JE TAK, DA OMOGOČA GOLJUFANJE. ZATO LJUDJE, KI TEGA SICER NE VEDO, DOBRO PA TO ČUTIJO, NE GREDO VEČ VOLIT. TAKOIMENOVANA VOLILNA APATIJA.
    NE VEM KAKO BOSTE TO BRALI… VELJA PA POGLOBLJENO RAZUMNO PREMISLITI O NAPISANEM IN SE DOBRO REORGANIZIRATI V SODELOVANJU Z DO SEDAJ AKTIVNIMI….MOGOČE PREDLOG ZA DOSLEJ SODELUJOČE…KOVAČIČ, DUHOVNIK, (Ne g. Umek), ALEŠ .. PA ŠE KAK RAZUMEN IN POŠTEN..

    • Js sem Vilija čist dobr razumel.
      Kdor ni šel volit je bil praktično za drugi tir.
      Tako je pač zakonsko zastavljen način referendumskega glasovanja v katerem ne vidim nič napačnega.
      Kdor ne hodi volit, naj se potem nikar ne pritožuje čez zavoženo državo.

    • “SEDAJ JE POMEMBNO OBLIKOVATI POPOLNO KONTROLO, VENDAR STROKOVNO, NE POLITIKANTSKO IN POLOVIČARSKO. POPOLNO IN S POLNO POVEZAVO S KOMISIJO EU 8ki bo sofinancirala projekt – je stranka v postopku. Na druge se ni zanašati.). ”
      ===========================

      Si predstavljate nogometno tekmo. Na vsaki strani 11 igralcev in trije sodniki, en glavni in dva stranska. Standardni koncept, ki deluje povsod po svetu. Povsod ne pa tudi v Sloveniji.
      Nismo zadovoljni s sodniki, sodijo pristransko, občasno odkrito goljufajo, športni komentatorji, novinarji, dominantnih medijev pristransko poročajo.
      Pa se odločimo, da bomo temu naredili konec.
      Ne bomo zamenjali sodnikov,
      ne bomo zamenjali športnih komentatorjev,
      pač pa bomo ustanovili t.i. civilno kontrolo nad izvajanjem tekem.
      To t.i. civilno kontrolo bo seveda potrebno tudi plačati, t.i. civilna kontrola bo postala del koruptivnega sistema, izvajanje tekem bo postalo vedno dražje, tekme bodo še vedno slabo sojene, sistem tekmovanja bo počasi propadel, na koncu bo na terenu ostala samo ena ekipa, druge ne bodo imele več denarja za tekmovanje.

      Kaj predlaga Cerarjeva moralna in etična vlada:

      Ne bomo zamenjali sodnikov,
      Ne bomo zamenjali tožilcev,
      Ne bomo zamenjali policistov,
      Ne bomo zamenjali kriminalistov,
      Ne bomo zamenjali novinarjev,
      Ne bomo zamenjali politikov,

      … ustanovili bomo t.i. civilno kontrolo, ki nas bo kontrolirala. Sami bomo izbrali tiste, ki nas bodo kontrolirali in jih dobro plačali, da nam bodo jedli iz roke enako kot okoljevarstvene t.i. civilne organizacije.

      To je ta sovjetizacija o kateri piše Maver. 😉 🙂

      • Riki: “Kaj predlaga Cerarjeva moralna in etična vlada:”
        ========================

        Preveč morale in etike škoduje.

  11. “Stranski produkt vsega tega je, da ima po mnenju predlagateljev referenduma slab zakon sedaj še referendumski blagoslov”
    ==============================

    Se ne strinjam, nikakor ne drži!
    Nobenega blagoslova nima niti opcija ZA niti opcija PROTI, ker referendumski kvorum pač mora veljati za obe strani!!!

    Se spomnite referenduma o volilnih sistemih, kjer so ga leve stranke skušale zminirati tako, da so poleg predloga desnice dodale še svoje tri volilne sisteme. Ustavno sodišče je odločilo, da je zmagal tisti sistem, ki je na volitvah prejel največ glasov. To je bila opcija desnice, vendar vladajoča levica ni spoštovala mnenja Ustavnega sodišča.
    Če prevedemo v današnji čas, ko so nam vsilili referendumski kvorum: Nobena stran ni dosegla referendumske zmage.
    Če se se proglaša opcijo ZA za zmagovalno se v bistvu pristane na tezo, da referendumski kvorum v tem primeru velja samo za predlagatelja PROTI, nasprotna stran pa lahko zmaga že samo če na volišče pride en sam volilec in glasuje ZA.

    • Skratka:
      Miro Cerar, pokvarjenec prve klase, je ponosen na to, da vodi državo v kateri je uspel ustvariti tako depresivno vzdušje, da ljudje nočejo niti na volitve več. Depresivnost volivcev proglaša za svojo zmago, kar v bistvu pomeni, da ga nič drugega kot absolutna oblast ne zanima.

    • Se bojim, da Ustava ne ‘pravi’ tako:
      v 90. členu Ustave:
      “Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.” Če se to ne zgodi, velja sprejeti zakon. (Če pa kdo smatra za ‘zmago’, ker mu je uspelo ‘naplahtati’ volivce, je to njegova interpretacija.)

      Tokrat ni niti ‘moralne zmage’ za nasprotnike zakona, ker večina glasov ni bila ‘proti’.
      Lahko govorimo o prevarah, zavajanjih, neenakovredni in pristranski kampanji itd., toda ‘zmagovalec’ je bila ležernost, apatija in individualizem, ki ne sega dlje od vhodnih vrat ‘domačega vrtička’ in se napaja pri ‘hišnem oltarju v podobi TV-sprejemnika’. Če in koliko imajo volivci prav, bo pokazal čas.

  12. “Ampak verjetno bi bilo zakon težko zrušiti, četudi bi bil predznak rezultata drugačen. Ker je le malo referendumov preseglo 30-odstotno volilno udeležbo, je bilo 340.000 glasov, …, od vsega začetka skoraj nedosegljiva letvica.
    =======================

    S tem se pa strinjam:
    Namreč, referendumski kvorum, ki ga v “referendumski” Švici ne poznajo je v Sloveniji ustvaril stanje, da je v bistvu institut referenduma ukinjen.
    V Sloveniji ni več referenduma!!! Je samo še na papirju.
    Tu še posebej zamerim stranki SDS in Janši osebno, da je v parlamentu dala glasove, ki so uzakonili referendumski kvorum!!!

    • Tudi ne razumem, zakaj je bil ta referendum tako nestrankarski za SDS. Zakaj se niso vključili v kampanjo zares.

      • Ker so Viliju poskušali obesit, da je za njim stranka SDS in da dela po njihovem navodilu.
        Vladna stran ni hotela sprejet, da bi bila to civilna pobuda. In jim je to očitala.
        No morda zato.

    • Dodam še to: glede na to, da se mi nekoliko sanja, koliko naporov je potrebno, da kljub nasprotovanju in molku medijev nagovoriš in spodbudiš volivce, sem pogrešala aktivno vlogo vseh tistih (vsaj pomladnih) strank, ki so se opredeljevale proti takemu zakonu in tiru, kot je bil v vladni zamisli. Tako da mi vse skupaj diši po ‘figi v žepu’.

    • Hja zanimivo vprašanje ta kvorum; Bi bilo pošteno, da ga ne bi bilo in bi imeli večjo težo, v izračunu referendumskega rezultata tisti, ki najdejo energijo, da grejo volit; Ampak žal tudi nismo Švica. Kolikor se spomnim ga je levica želela predvsem zaradi sindikalnega referendumovanja, ki je lep čas blokiralo nekatere namere Pahorjeve vlade. Zakaj so ga podprli v SDS pa morate njih vprašat. Ali so se tudi zbali Semoliča & co. ali še katere druge skupine.

      • Tega ozadja pa ne poznam. Iz tega vidika je bil morda kvorum potreben, čeprav sem sam še vedno skeptičen. Semolič če sami državi in sindikatom naredil ogromno škodo, to vidimo šele zdaj in čez nekaj let. Zanimivo, kako se pogled izbistri po nekem preteklem obdobju – denimo ko preteče eno desetletje.
        Tudi poteze SDS lahko ocenjujemo šele iz distance. Hja glede njihove podpore kvorumu se bo resnica pokazala šele čez leta. Kot rečeno, sam sicer vidim neko logiko, a nisem povsem prepričan ali je bilo dobro.

    • Figa v žepu si ne bi upal rečt. Sam sem morda bolj začutil ambivalentnost do referendumske teme. Drugače rečeno, zdelo se mi je, je nekatere v resnici bolj zanimalo rušenje vlade kot dobra rešitev projekta drugega tira, kar so tudi pridno izpostavljali poslanci SD-ja in SMC-ja. Si predstavljam, da je koga to motilo; Mene osebno seveda ne saj sem bil odločen že veliko prej.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite