V ponedeljek je obšla Evropsko unijo novica, da sta med dobitniki letošnjih oskarjev tudi dva evropska filma, ki sta prejela sredstva iz programa EU Media, namenjena spodbujanju evropske filmske produkcije. Oskarja za najboljši tujejezični film je prejel avstrijski režiser Michael Haneke za film Ljubezen, oskar za najboljši dokumentarec pa je bil podeljen filmu Searching for Sugar Man režiserja Malika Bendjelloula.
V ponedeljek je potekal 16. vrh EU-Ukrajina pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya in predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa. Ukrajino je na vrhu zastopal predsednik države Viktor Janukovič. Vrh se je dogajal v odločilnem času za odnose med EU in Ukrajino, saj je decembra lani Svet za zunanje zadeve sprejel sklepe o postopni politiki sodelovanja z Ukrajino. Da bi ta politika prinesla rezultate in omogočila možen podpis pridružitvenega sporazuma še v tem letu, mora Ukrajina začeti izvajati odločne ukrepe in pokazati opazen napredek najpozneje do maja na treh ključnih področjih. Zagotoviti mora ustrezne nadaljnje ukrepe po parlamentarnih volitvah oktobra 2012, lotiti se mora reševanja problema selektivnega sodstva in preprečiti njegovo pojavljanje ter izvajati reforme, določene v skupaj dogovorjenem pridružitvenem načrtu.
Evropska komisija je v ponedeljek začela dve javni posvetovanji o posebnih ukrepih za izboljšanje pobiranja davkov in izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov po vsej EU. Prvo posvetovanje je zadevalo razvoj evropskega kodeksa za davkoplačevalce, ki bi pojasnil pravice in obveznosti davkoplačevalcev in davčnih organov v EU. Drugo posvetovanje pa se je nanašalo na predlagano evropsko davčno številko, ki bi olajšala pravilno identifikacijo davkoplačevalcev v EU. Oba ukrepa je Evropska komisija decembra lani predlagala kot del akcijskega načrta za preprečevanje davčnih goljufij in utaj.
Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes, pristojna za digitalno agendo, je v torek napovedala, da bo Komisija namenila 50 milijonov evrov sredstev za raziskave, da bi do leta 2020 razvili mobilno tehnologijo 5G in tako Evropo vrnili na sam vrh globalne mobilne industrije. Do leta 2020 naj bi se samo mobilni prenos podatkov povečal za 33-krat v primerjavi z letom 2010. Dostop do interneta bo večinoma potekal prek brezžičnih naprav, kot so pametni telefoni, tablice, stroji in senzorji, zaradi česar bo za prenos podatkov potrebna bolj učinkovita in vseprisotna tehnologija. Novi val raziskovalnih projektov naj bi vrhunsko ultrahitro mobilno širokopasovno tehnologijo prinesel v vsakdanja življenja Evropejcev.
V torek so bili objavljeni podatki evropskega statističnega urada Eurostata, ki kažejo, da v Evropski uniji tveganje revščine ali socialne izključenosti najbolj ogroža otroke, mlajše od 18 let. V letu 2011 je odstotek mladoletnih otrok, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, znašal 27 %, medtem kot je pri odraslih od 18 do 64 let znašal 24 %, pri starejših od 65 let pa 21 %. V letu 2011 so bile najvišje stopnje mladoletnih otrok, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, zabeležene v Bolgariji (52 %), Romuniji (49 %) in Latviji (44 %), najnižje pa na Švedskem, Danskem in Finskem (16 % v vseh) ter v Sloveniji (17 %) in na Nizozemskem (18 %). Med osebe, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, štejemo tiste, za katere velja najmanj ena od naslednjih treh okoliščin: izpostavljenost tveganju revščine, hudo pomanjkanje ali bivanje v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. V večini držav članic je tveganje zaradi najmanj ene od teh treh oblik revščine ali socialne izključenosti pri otrocih večje kot v ostalih dveh starostnih skupinah. Poročilo ugotavlja tudi, da je tveganje dohodkovne revščine v večini držav članic večje za otroke iz priseljenskih družin, tj. družin, v katerih je najmanj eden od staršev rojen v drugi državi od tiste, v kateri biva. V letu 2011 je bilo v povprečju v EU zabeleženo tveganje revščine za 32 % otrok, ki živijo z najmanj enim staršem, rojenim v tujini, medtem ko je ta stopnja pri otrocih staršev, rojenih v državi bivanja, znašala 18 %.Podatki iz Eurostatovega poročila temeljijo na podatkih iz statistične raziskave EU o prihodkih in življenjskih razmerah. Poročilo upošteva različne okoliščine, ki vplivajo na revščino otrok, na primer sestavo gospodinjstev, v katerih živijo otroci, in razmere na trgu dela za njihove starše.
Evropska komisija je v torek tudi predlagala ukrepe za boljšo zaščito delavcev pred tveganji, povezanimi z izpostavljenostjo kemikalijam na delovnem mestu. Komisija predlaga spremembe petih direktiv s področja zdravja in varnosti pri delu o zaščiti delavcev pred škodljivimi kemikalijami, da bi te predpise uskladila z najnovejšimi pravili o razvrščanju, označevanju in embalaži kemikalij. V skladu s predlogom bodo morali proizvajalci in dobavitelji kemičnih snovi in mešanic zagotoviti usklajeno označevanje z informacijami o razvrstitvi glede na nevarne lastnosti snovi, ki uporabnika opozarjajo o prisotnosti nevarnih kemikalij ter navajajo priporočila za izogibanje izpostavljenosti in povezana tveganja. Delodajalci te informacije uporabljajo pri ocenah tveganj na delovnem mestu, zato bi jim novi predpisi omogočili, da izvedejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja, s katerimi zaščitijo zdravje in varstvo delavcev, na primer z izolacijo procesa, prezračevalnimi sistemi in osebno zaščitno opremo. Vsak dan so lahko milijoni delavcev v EU potencialno izpostavljeni nevarnim kemikalijam v različnih gospodarskih sektorjih, kot so industrijska proizvodnja in storitve, kmetijstvo, zdravstvena oskrba in izobraževanje. O predlogu Komisije bosta zdaj razpravljala Evropski parlament in Svet EU.
Evropska komisija v sredinem sporočilu “Dostojno življenje za vse: odpravimo revščino in dajmo svetu trajnostno prihodnost” predlaga globalni okvir razvojne politike po letu 2015, v katerem kot medsebojno povezana cilja izpostavlja boj proti revščini in spodbujanje trajnostnega razvoja. Glede na to, da se program razvojnih ciljev tisočletja konča leta 2015 in da se je na konferenci trajnostnega razvoja Rio+20 začela priprava na določitev ciljev trajnostnega razvoja, Evropska komisija meni, da se je treba obeh izzivov lotiti hkrati in s skupnim pristopom. Priznava, da so bili razvojni cilji tisočletja v zadnjem desetletju močna spodbuda pri mobilizaciji sveta za boj proti revščini, in da ta cilj ostaja prednostni tudi danes, vendar pa je potrebno upoštevati tudi soočanje z drugimi svetovni izzivi, denimo podnebne spremembe, pomanjkanje virov, degradacija okolja in družbene neenakosti. Skupni okvir tako obravnava ključne vidike, kot so osnovni standardi človeškega življenja, spodbujanje vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, pravičnost, enakost in sodno varstvo ter mir in varnost. Predlagani okvir naj bi vseboval tudi omejeno število konkretnih ciljev, ki se nanašali tudi na kakovost, kot so denimo standardi glede izobraževanja, prehrane, dostopnosti čiste vode in zraka.
Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je v četrtek gostil prvo neposredno srečanje med Evropsko komisijo in prestolnicami držav članic EU. Srečanja se je udeležil tudi župan Ljubljane. Cilj srečanja je spodbuditi dialog med župani evropskih prestolnic in njihov dialog z Evropsko komisijo ter jih vključiti v izpolnjevanje ciljev načrta za rast iz gospodarske strategije Evropa 2020. Komisar Hahn bo 20 županov, ki se bodo udeležili srečanja, pozval, naj prevzamejo vodilno vlogo v prizadevanjih za oživitev in rast gospodarstva. Komisar se namreč zavzema za vidnejšo vlogo prestolnic kot evropskih gospodarskih in družbenih gonil ter za boljše vključevanje urbane razsežnosti v kohezijsko politiko in v vse politike EU.
Evropska komisija je v četrtek predlagala sveženj o „pametnih mejah“, s katerim naj bi se pospešili, olajšali in izboljšali postopki mejne kontrole za tujce, ki potujejo v EU. Sveženj vsebuje program za registrirane potnike ter sistem vstopa/izstopa, ki bosta olajšala življenje potnikom iz tretjih držav, ki pogosto prehajajo schengenske zunanje meje, ter okrepila varnost meja EU. Evropska unija se tako približuje sodobnejšemu in učinkovitejšemu upravljanju meja z uporabo najsodobnejše tehnologije. Program za registrirane potnike bo potnikom, ki pogosto potujejo iz tretjih držav v EU ter so varnostno vnaprej pregledani in preverjeni, omogočil uporabo poenostavljenih mejnih kontrol. Pri tem se bo uporabljal sistem avtomatiziranega mejnega nadzora (tj. avtomatizirana kontrolna vrata) na večjih mejnih prehodih, kot so letališča, ki uporabljajo to sodobno tehnologijo. Zato bo mejna kontrola registriranih potnikov veliko hitrejša kot danes. Ocenjuje se, da bo ta novi program na leto uporabilo pet milijonov zakonitih potnikov iz tretjih držav.
Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor sta v četrtek pozdravila politični dogovor o predlaganem priporočilu o jamstvih za mlade, ki so ga ta dan dosegli ministri EU na Svetu za zaposlovanje in socialne zadeve. Na podlagi sheme jamstev za mlade bodo morale države članice izvesti ukrepe za zagotovitev, da mladi do 25. leta starosti v štirih mesecih po tem, ko so se prenehali izobraževati ali so postali brezposelni, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.
Evropska komisija je ob četrtkovem dnevu redkih bolezni 2013 objavila, da je 26 novim raziskovalnim projektom o redkih boleznih namenila finančna sredstva v znesku 144 milijonov evrov. Projekti bodo prispevali k izboljšanju kakovosti življenja okoli 30 milijonov Evropejcev z redko boleznijo. V izbranih projektih sodeluje več kot 300 udeležencev iz 29 držav v Evropi in zunaj nje, vključno s skupinami iz vodilnih akademskih ustanov, malih in srednjih podjetij ter skupinami pacientov. Z združevanjem virov in mednarodnim sodelovanjem naj bi izboljšali razumevanje redkih bolezni in zanje našli ustrezne metode zdravljenja. Z novimi projekti se bo število skupnih raziskovalnih projektov, ki jih v zadnjih šestih letih na področju redkih bolezni financira EU, povečalo na skoraj 100. Skupaj gre za naložbe v višini skoraj 500 milijonov evrov.Novi raziskovalni projekti zajemajo širok spekter redkih bolezni, denimo bolezni srca in ožilja, presnovne in imunološke motnje. Projekti bodo usmerjeni v razvoj novih snovi za boljše zdravljenje bolnikov, boljše razumevanje mehanizmov nastanka bolezni, boljše diagnosticiranje redkih bolezni ter boljše obvladovanje redkih bolezni v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah. Bolezen ali motnja je opredeljena kot redka, kadar prizadene največ 1 osebo na 2.000 oseb. Ker pa je različnih redkih bolezni zelo veliko – od 6.000 do 8.000 – skupaj prizadenejo pomemben delež prebivalstva. Večina redkih bolezni je genetskega izvora, druge pa so posledica okužb, alergij in okoljskih dejavnikov. Ponavadi so kronične ali celo smrtno nevarne.
Evropska komisija je v četrtek objavila nove smernice za države članice o učinkovitejši uporabi finančnih spodbud za povečanje povpraševanja po vozilih z nizkimi emisijami CO2. Pravila o takšnih finančnih spodbudah se po EU zdaj razlikujejo, skupni okvir pa bi lahko pripomogel k proizvodnji večjih količin takšnih vozil, s čimer bi potrošnikom zagotovili nižje cene. Finančne spodbude so koristne za spodbujanje proizvodnje vozil z nizkimi emisijami CO2, vendar lahko hkrati tudi izkrivljajo trg. Za reševanje tega problema predlagane smernice vključujejo obvezna načela nediskriminacije glede na izvor vozila, spoštovanje predpisov EU o državnih pomočeh in javnem naročanju ter spoštovanje vzajemnega priznavanja z obveščanjem o spodbudah. Poleg teh načel, ki jih morajo države članice obvezno upoštevati, da ne bi kršile pogodb EU, Komisija priporoča še nekatera dodatna načela. Med temi so na primer tehnološka nevtralnost, kar pomeni, da spodbude ne smejo biti omejene na določeno kategorijo vozil (npr. motor z notranjim izgorevanjem, hibridna ali električna vozila itd.), skupna merila okoljske učinkovitosti, sorazmernost (odobrena finančna spodbuda mora biti sorazmerna z izboljšanjem učinkovitosti), ustrezen obseg spodbude ter upoštevanje mejnih vrednosti emisij CO2, določenih z zakonodajo EU.
Ta teden so se v EU zvrstili tudi pomembni dogodki, kot so volitve v Italiji in na Cipru, ter padec bolgarske in slovenske vlade. V Bruslju so ti dogodki zelo resno obravnavani, kajti kar se dogaja v posameznih državah članicah lahko pomembno vpliva tudi na razvoj dogodkov v celotni Uniji.
Vira: Press and Communication – Cabinet of EPP Group in European Parliament & ec.europa.eu
Foto: fabinoche.free.fr
