Kotiček v muzeju si zasluži Anton, ki je ukazal sestreliti drugega Antona

93
1748
Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da bil pokojni Mrlak “pripadnik agresorske JLA in da je nesporno dejstvo, da je v trenutku, ko je bil sestreljen, letel po navodilih nadrejenih iz JLA, ne pa da bi bil na begu iz JLA, in da je bil helikopter Gazela 664, v katerem je letel pilot Merlak, sovražno plovilo in legitimna vojaška tarča” (sodba II Ks 12880/2015), je mogoče tovrstno postavitev njegovega kotička v velenjskem muzeju razumeti kot norčevanje iz žrtev agresije JLA.

Prazniki naj bi bili narodno vezivo. V torek naj bi se vsi veselili ob dnevu državnosti. Ampak to se ni zgodilo. Nekaj procentov nekdanjih komunistov od osamosvojite naprej bojkotira največji slovenski praznik. Zaradi politične in kapitalske moči, ki jo še vedno imajo, pa si lahko privoščijo zelo neokusne ekscese. Na prazničen večer so tako na prvem programu državne televizije, ki jo davkoplačevalci drago plačujemo, dosegli predvajanje partizanskega filma.

Partizanska vojska je ustoličila totalitarni režim

Še bolj neokusno uverturo v praznovanje osamosvojitve pa so si privoščili v velenjskem muzeju, kjer so odprli kotiček v spomin na Tonija Mrlaka, ki je  v času najhujše vojne upravljal helikopter sovražne vojske in kot tak bil povsem legitimna tarča slovenskih teritorialcev, sestreljena nad Rožno Dolino. To je potrdilo tudi ljubljansko okrožno sodišče 22. septembra 2016.   Ampak danes noben v naši vojni ubit teritorialec in policist ni deležen tolikšne pozornosti kot Mrlak, ki je bil v tistem trenutku vojak agresorske armade. Danes se govoril, da naj bi Mrlak načrtoval prestop v vrste slovenske vojske, vendar Anton Krkovič in teritorialci s podatkom o njegovi nameri in identiteti pilota helikopterja niso razpolagali. Slovenka oblast je kasneje zelo blago obravnavala Mrlaka in ga celo uvrstila med padle vojne za Slovenijo. Na kraju sestrelitve vsako leto z državniškimi častmi polagajo vence, podeljujejo plakete Tonija Mrlaka in organizirajo Mrlakov pohod.

Komunisti se norčujejo iz slovenske osamosvojitve

Podobno prijazno politiko kot v primeru Mrlaka je osamosvojitvena oblast izkazala tudi vsem nekdanjim komunistom. Ti niso bili podvrženi pravičnim kaznim za svoje zločine in so tudi po letu 1991 lahko participirali pri političnem odločanju. Te blage politike komunisti niso sprejeli s hvaležnostjo, ampak so v tem videli znak nasprotnikove slabotnosti, šibkosti in neumnosti. In ko so se ponovno utrdili na oblasti, so nekdanji komunisti počasi uzurpirali vse nekdanje politične fevde. Po letu 2000 pa so se začeli (s prekinitvijo v času Janševih vlad) norčevati iz slovenske osamosvojitve, vojne in padlih v vojni. In prav to počnejo tudi v tem trenutku.

Kotiček v muzeju bi si po mojem mnenju zaslužil en drug Anton. Ne Mrlak, ampak tisti, ki je 27. junija 1991 sestrelitev ukazal.

93 KOMENTARJI

  1. Slovenci si ne zaslužite samostojnosti, saj pljuvate po svojih herojih.

    Heroj Anton Mrlak se je za prestop dogovarjal mesece pred krvavim dogodkom. Prosili so ga, naj ostane v JLA do zadnjega, kar je definitivno bilo v interesu slovenske osamosvojitve. So res vodilni bili toliko nesposobni, da ta informacija ni zaokrožila med njimi?

    Ne verjamem. Med osamosvojitvijo se je v Sloveniji intenzivno ustvarjal novi razred. Najbolj zanimive tarče so bile skladišča orožja. Pri tem je že med desetdnevno “vojno” poniknilo veliko orožja “četrte najmočnejše armade”, ki ga je imela skoncentriranega prav v Sloveniji – republiki geografsko najbližje paktu NATO.

    Novemu razredu v nastajajoči vojski ni bil najbolj pogodu poziv, ki se je vrtel po slovenskih medijih vojakom in oficirjem, naj prestopijo na slovensko stran. Če bi prestopili generali, bi se pri priči izkazalo, da z vojaškega stališča osamosvojitev vodena amatersko (da ne rečem šalabajzersko) in bi seveda novi razred izgubil svoje vodilne pozicije. Tja bi prišli tehnokrati, ki bi zamenjali politično pripadnost SFRJ za prisego novi državi. Sociopati (po domače psihopati) v takšnih situacijah znajo odlično “računati”. Oficirja, ki prestopa je treba ubiti, “to send a clear message” generalom, naj ne hodijo sem. Kljub uradnemu vabilu jih bo odnesla megla.

    Tako je heroj slovenske osamosvojitve bil zločinsko umorjen v zločinu proti človeštvu. Ne, ne trdim, da sovražnikova letala in helikopterji med vojno (katero že!?!) niso legitimne tarče. Nismo pa legitimna tarča študenti, ki smo se nahajali v blokih točno pod sestreljenim helikopterjem.

    Tako je ukaz paradnega generala Antona Krkoviča brez trohice dvoma zločin, ki ne zastara nikoli.

    • Ni mi treba verjeti na besedo. Ko boš kje drugje naletel na vir, da je ogromno orožja poniknilo že prve dni osamosvajanja med šalabajzersko akcijo, naj ti zastrižejo ušesa. Ne, takšne sramote si ni nakopala uradna formacija teritorijalna obramba pač pa neka paravojaška (zdaj amaterska ali mafijska, to bo odgovorila zgodovina) formacija.

    • Tovariš Đukanovič,
      kdo si zasluži samostojnost, prepustite to slovenskemu narodu!
      S čim pa si je Anton Mrlak zaslužil aureolo herojstva? Tako kot tistih slovenskih 169 herojev NOB, katerih večina se ni izkazala v nikakršnih bojih in so bili le zakrknjeni boljševiki, mnogi tudi okoreli zločinci. Ko človek gleda ta seznam, ne ve, ali bi se smejal ali zjokal. Norčevanje iz zgodovine – dejstev in resnice.
      Anton Mrlak naj bi se za prestop dogovarjal mesece pred krvavim dogodkom. Ste bili zraven, kje to piše, s čim je to dokazano? Res ni imel časa, da prebegne? Dajte no, ne klatite teh neumnosti. Zakaj pa so ga drugi, v mnogo bolj kočljivih situacijah, imeli?
      “Tako je ukaz paradnega generala Antona Krkoviča brez trohice dvoma zločin, ki ne zastara nikoli.” – Kretenizem na kvadrat. Resnici na ljubo je on samo izvršil ukaz. Naj se jasno zapiše, čigav ukaz. Če Krkovič tega ne bi storil in bi lahko prišlo do tragičnih posledic – napada na parlament – potem bi mu bilo treba soditi kot zločincu. In še o “paradnem” generalu. Vaša posmehljivost je navadni primitivizem. Krkovič se je šolal na: Royal College of Defence Studies in George C. Marshall European Center for Security Studies, čisto drugače kot naši jugogenerali, ali pa povojni generali – narodni heroji z izobrazbo kot pekovski pomočnik, pek, dimnikar, mesar, kovinostrugar, tesar, točaj itd.
      Za vas študentski blok ni bila legitimna tarča. A parlament bi pa bila?
      Nekaj ste nakladali o slovenskem novem razredu. Ampak Đilasa bi bilo treba prebrati do konca, da bi zvedeli, kdo je to bil. Res je nastal in se ob osamosvajanju samo malo potuhnil, zdaj pa spet vlada, in to neprikrito, arogantno. Po njegovi zaslugi se mnogi sramujejo osamosvojitve, z vami vred. In nastajajo takšni Mrlakovi kotički, kot tisti v Velenju.
      Če je kdo v tej zgodbi grdo zlorabljen, je Mrlak sam. Nič slabega o njem ni nikjer zapisano. Kaj pa če je helikopter pilotiral s pištolo na sencih (ne svojo!)? Nič o tem ne vemo, ne dobro ne slabo. Zato ne delajmo prehitrih zaključkov. Drži tisto, kar je zapisano v razsodbi sodišča. Pika!

      • Tovariš Kapodistrias!

        “Slovenci izredno cenimo partizane in svobodo, ki so nam jo izbojevali. Tisti, ki ne znate ceniti niti obstanka svojega naroda, se spokajte v cono A. Ali pa kar v Tretji rajh. A da ne obstaja več? Potem pa sublimirajte!”

        Se vam zdi zgornji v narekovajih zapisan tekst sprejemljiv način komuniciranja? Ne!?! Potem pa ga opustite tudi sami. Leta 1991 bi materi, ki je izgubila sina, lahko oprostil takšen nekorekten čustven izliv. Toliko let po desetdnevnih konfliktih nizke intenzitete, kot se strokovno klasificira slovensko osamosvojitveno “vojno”, pač ne.

    • Odlična analiza tov. Đukanoviča!!! Zato je bilo treba sistematično pobiti zavedne Primorce člane Tigra, zato je bilo treba pobiti vse, ki niso razumeli revolucije in ko niso razumeli, da se je je Tito moral ločiti od Stalina in tako ostal živ, je bilo potrebno zgraditi Goli otok. Vmes pa so “poštenjakarji” ubili še nekaj civilistov kar skozi okno. Seme sovraštva in pripadnosti je treba gojiti skupaj z revolucijo. In zato titoisti tako žele obujate poboje!!.
      Predvsem pa postanejo živčni, če se z njimi v delu ravno kot oni običajno ravnajo s političnim nasprotnikom.
      Sreča je, da se tako mnenje pojavi javno, lahko bi se odrazilo v ponočnih zgodbah naše velike zgodovine 1944 do 1960, ki so levičarjem nacionalsocialistom tako blizu. Od Hitlerja naprej do demokratičnih sistemov v vzhodnih državah po drugi svetovni vojni. Ali ne tov. Đukanović?

      • Po lažeh o NOB-u, sledijo še laži o osamosvojitvi. Sedaj naj bi nas osamosvojili tisti, ki jim osamosvojitev nikoli ni bila intimna opcija. Mnogi smo bili tako ali drugače vključeni v osamosvojitev in dobro vemo, kako je bilo.

        Laž je nesmrtna duša komunizma. Tega ni več, totalitarna miselnost mentalnih poškodovancev je žal ostala.

    • Nič ne bluzim. Imam tudi pravni interes, da sprožim tožbo, saj je tudi moje življenje bilo ogroženo. Res je sestrelitev bila izvedena z zahodnim orožjem a niti malo po zahodnih standardih.
      Niti po sami sestrelitvi ni bilo siren. Toliko o sposobnosti edinih “osamosvojiteljev”. Že jemanje civilnega prebivalstva v živi ščit vojski je zločin proti človeštvu. Sestrelitev nad centrom največjega slovenskega gosto naseljenega mesta toliko bolj. O tem ni nikakršnega dvoma.

      No, ni res. Obstajajo dovolj debilni pravniki (kje drugje kot v Sloveniji), ki bi jim moral velikokrat razložiti, preden bi ukapirali.

      • Tovariš Kapodistrias!

        “Slovenci izredno cenimo partizane in svobodo, ki so nam jo izbojevali. Tisti, ki ne znate ceniti niti obstanka svojega naroda, se spokajte v cono A. Ali pa kar v Tretji rajh. A da ne obstaja več? Potem pa sublimirajte!”

        Se vam zdi zgornji v narekovajih zapisan tekst sprejemljiv način komuniciranja? Ne!?! Potem pa ga opustite tudi sami. Leta 1991 bi materi, ki je izgubila sina, lahko oprostil takšen nekorekten čustven izliv. Toliko let po desetdnevnih konfliktih nizke intenzitete, kot se strokovno klasificira slovensko osamosvojitveno “vojno”, pač ne.

        P.S. Moja replika pravzaprav sodi sem.

        • V narekovajih zapisan tekst, ki ste ga privlekli ne vem od kod, res ni sprejemljiv način komuniciranja, o tem se strinjam. Ne pa tudi o tem, da so nam partizani priborili svobodo; zaradi njih se druga svetovna vojna ni končala niti minuto prej. Če ne bi bilo Rdeče armade in Bolgarov (ki so bili še malo prej okupatorska vojska), tudi JA ne bi prodrla do zahoda države. In kje so ti slavni boji za osvoboditev Ljubljane? Naštejte jih! Pa še nalaganje, da brez partizanov slovenski narod ne bi obstajal. Naprotno je res; tudi zaradi njih je izgubil toliko svojih pripadnikov. In izgubil vso svojo duhovno in intelektualno elito. Vas moti tudi nizka intenziteta desetdnevnih konfliktov, hkrati pa objokujete eno kolateralno žrtev.

        • Še o očitani nizki intenziteti desetdnevnih konfliktov. Kolegi iz TO, priče dogodkov, zatrujejo, da so se jim otroci v popolni bojni opremi JNA dobesedno smilili, ko so od njih izvedeli, da jim je bilo ukazano braniti zahodne meje, ki jih napadajo sile Nata. In take nebogljene in prestrašene naj bi streljali?! Še sreča, da je prevladal razum. Tudi na “sovražni” strani. Letala JLA, ki so patruljirala ob dolenjski avtocesti, so masakrirala zaustavljene večinoma turške voznike. Eno se je izživljalo celo nad ubogim kmetom, ki je na dvorišče pritekel pogledat, kaj se dogaja, in ga pokosilo. Ja, res strateško pomembna tarča za JLA! Res pa je tudi, da so mnoga letala načrtno odmetavala bombe daleč proč v nenaseljene predele. Boste rekli, ja, saboterji, Slovenci in Hrvatje. Kaj ni možno, da je bil med piloti tudi kak pameten Srb, pa Bosanec, Makedonec, Črnogorec? Igor, kot da vam je bilo hudo, da ni bilo več žrtev.

        • Nisi sociopat. Če tebi ne paše, da te naslavljam s Capodistrias, potem čutiš, da meni enako ne paše, če berem Đukanovič. Da, jaz sem Slovenec, a moj priimek ni slovenski.

          V matematiki poznamo metodo RAA – reductio ab absurdum. Ko izčrpamo vse nesmiselne poti (kot je na primer ta, da bi mene zaradi mojih srbskih korenin moralo žalostiti, da ni bilo več mrtvih med mojimi slovenskimi sorodniki in sodržavljani nasploh), bo morda kliknilo, kaj razlagam.

          Razlagam, da se slovenska osamosvojitev ni zgodila med desetdnevnimi vojaškimi spopadi nizke intenzitete kot nam prodajajo takoimenovani osamosvojitelji. Zgodila se je prej, ko smo tukaj živeči danes slovenski državljani s srbskimi koreninami zavrnili, da se Zmajeva pesem “Издаjицо” (Izdajalec) nanaša na nas. Tista pesem je iz nekega drugega zgodovinskega konteksta. Ob slovenski osamosvojitvi ni bilo čutiti vojne. Vzdušje je bilo bolj podobno “delitvi Titove štafete”. Mi smo si vzeli svoj del in ostale narode pozvali, naj si vzamejo svoj naš pa pustijo pri miru. Tako bi se tudi končalo, če ne bi nekaj prenapetežev sprožalo vojne zločine. No na srečo se je vse skupaj umirilo 18. julija, ko se je izkazalo, da države ne vodi vojska, pač pa da dejansko oblast imajo republike. Glede denarja za svoje plače so tako jugoslovanski oficirji bili odvisni od Miloševića. Ki ni bil zainteresiran za zadrževanje Slovenije v Jugoslaviji.

        • Pardon. Hotel sem povedati, če vam ne paše, da vam narobe črkujem vzdevek, potem se vam ne bo težko vživeti v mojo kožo in uvideti, da tudi meni ne paše, če mi kdo “sloveni” priimek. Ni mi treba imeti slovenskega priimka, da bi bil Slovenec. Priimek sem podedoval po očetu, ne materi.

    • Veste kaj, Igor Đukanović,
      vaše izjave so nekorektne, nacionalno šovinistične in nesramno provokatorske.
      S takimi izjavami niste vredni, da poučujete na slovenski visokošolski ustanovi.
      Če se ne čutite Slovenca, vam to ne daje pravice Slovence poniževati.
      Upam, da bodo vaše izjave prišle do vaših nadrejenih ter vaših kolegov in študentov, ki se čutijo Slovence, da bodo vsaj vedeli, da imajo opravka s protislovenskim nacionalnim šovinistom.

      Če Slovenci po vaši izjavi niti države nimamo, kako to, da se okoriščate s slovenskim državljanstvom?
      Če je po vaši izjavi slovensko državljanstvo ničvredno, odrecite se ga in si pridobite boljšega, več vrednega, če morete. A dvomim, da vam bodo v katerikoli drugi državi državljanstvo šenkali na vaše lepe oči.

      Če bi tako poniževalno govorili o katerikoli balkanski državi, bi vas z brco v tazadnjo napotili od tam. Ma ne le z Balkana.

      • “Ali nadrejeni vedo?”
        Prav takšen način razmišljanja je Maribor pripeljal tu, kjer je danes. Ob koncu druge svetovne vojne je z izjemo cerkva mesto bilo zravnano z zemljo, a še vedno razmišljamo znotraj avtoritarne škatle.

        • Vprašanje se glasi, ali za vaša stališča vedo tisti vaši nadrejeni, tisti vaši kolegi in tisti vaši študenje, ki se čutijo Slovence, kajti vaša stališča so do vseh njih žaljiva.

          Prezir človek težko skriva in to svoje čustvo običajno prezrcali v odnose z ljudmi.
          Zato bi bilo dobro, ko bi vaši sodelavci in študentje vedeli za vzrok vašega prezira. Ta očitno tiči v nacionalnem šovinizmu.

        • Mene pa zanima, ali imate vi doma najstnika? Domnevam, da niste ločeni in da vam otrok občasno nakravžlja živčke, pa jezo projecirate vame.

          Torej, ko enkrat narediš otroka, se mu ne moreš več odpovedati. Tudi če te ne uboga, ga ne moreš nagnati s pouštrom, naj gre spati k sosedom.

          Enako je z državljanstvom. Meni slovensko državljanstvo pripada. Že od rojstva dalje. Edino državljanstvo je tudi v drugih državah ne samo v Sloveniji človeku vzeti pravno neprimerno bolj komplicirano kot ga obsoditi na smrtno kazen. Pravzaprav dvomim, da se ga v katerikoli civilizirani državi človeku da vzeti.

          Tako da od vas res nisem pričakoval takšnega izpada. Ne, ne morete me pošiljati nekam. Jaz sem doma v Sloveniji, slovenski državljan in tudi, če sem besen na svojo državo, se me država ne more odreči. Enako kot se poročena starša ne moreta odreči svojega otroka. Lahko jim ga kvečjemu država vzame, če ga zanemarjata. Obratno vse do polnoletnosti (in pri šolajočih se še čez) ne bo šlo!

        • In še glede mojih kolegov. V službi delamo. Delodajalec se nima pravice odločati, ali me bo obdržal v službi, na podlagi mojega političnega prepričanja.

          Ali sploh razumete, kakšno pandorino skrinjico odpirate s svojim predlogom? Država je delodajalec številnim nekompetentnim kadrom, ki jih je zaposlila že Janševa vlada. Naj sedanja vlada odpusti vse kadre, ki so jih nastavile prejšnje vlade? Govorim samo o kadrih, ki so jih nastavljali na ministrstvih in ne po osnovnih šolah. A, če menite, da lahko država odpusti kar vse učitelje, ki so člani desnih političnih strank, kar na plan z besedo.

        • In kot tretje: moje izjave niso do Slovenije prav nič žaljive, ampak jo opisujejo zelo realno.

          Za nameček se ne razlikujejo bistveno od izjav drugih komentatorjev na tem istem portalu, ob katere se prav nič ne obregujete. In jih ne odpuščate iz službe. In jim ne jemljete državljanstva.

          Kvečjemu zahtevate “svobodo govora” zanje. Poslušam še o “diktaturi politične korektnosti”. Potem bi pa nekomu, ki opozarja na konkretne zločine proti človeštvu storjene med desetdnevnimi vojaškimi spopadi nizke intenzitete (še posebej na najbolj podlega med njimi, ko je bil ubit soborec – svetinja za pravega vojaka), pa bi mi kar vzeli državljanstvo!?!

          Svoboda govora!?! Malo morgen! Svoboda za naše, tiranija vašim. Ne, tako ne bo šlo. Smo v tretjem tisočletju krščanstva. Zdaj so civilizacijske norme malo višje.

        • Po prespani noči mi je zdaj nerodno, da sem tako oštro odreagiral. Težko je reagirati umirjeno, “medtem ko čutiš pištolo na svojih sencih”.

          Iz psihologije je znano, da je zanikanje prvi korak PO prepoznavi problema. Kot organiziran vegan to zelo dobro poznam. Vsi novopečeni vegani najprej odločno zanikajo, da mučimo živali. “Humani zakol” in podobne bedarije… Ljudje pač nismo zmožni nositi tako hudih bremen lastne krivde. Zato bremena enostavno zavrnemo.

          Ne, nikoli nisem trdil, da na svetu ni naroda, ki bi živali mučil bolj kot Slovenci. Seveda obstajajo hujši. A velika večina je do živali humanejša od nas. No podobno je s slovensko osamosvojitvijo. Kot med večino osamosvojitev so se tudi med slovensko dogajali zločini. Ne, ti nam niso pomagali ne do hitrejše osamosvojitve in še manj do hitrejšega mednarodnega priznanja.

          Mednarodna skupnost nas je takrat prepoznala kot divjake in smo na priznanje morali čakati pol leta v paketu z Bosno.

          Upati je, da bo odnos do (kako temu rečete “svetosti”) človeškega življenja vsak dan vse boljši. 🙂

          • “A velika večina je do živali humanejša od nas.”

            Katera je osnova za te besede? Vaš občutek? Znanstvena raziskava?

          • Statistika. Ne bom znal priskrbeti ustreznih linkov, a v Sloveniji letno pojemo kakšnih sto kilogramov mesa na prebivalca. Na Kitajskem že bistveno manj. V Indiji le okoli štiri kilograme na prebivalca. Po večjem delu sveta manj od nas. Drži pa, da Američani dvakrat več od nas.
            Si želite biti evtanazirani? No, tudi živali si ne želijo “plačati za koruzo, ki so jo pojedle same ali njihovi potomci”. Ne obstaja humana usmrtitev.

  2. A. OKOLIŠČINA: ZAVRNJENI OČITKI O SESTRELITVI 27. 6. 1991

    Neutemeljeni očitki zoper sestrelitev nizko preletavajočega izvidniškega helikopterja gazela 664 v vojaški funkciji dne 27. 6. 1991 ob 19.19 uri so zavrnjeni, na primer z javnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ks 1880/2015 z dne 22. 9. 2015.

    Preiskovalna sodnica je namreč senatu 31. 5. 2016 posredovala svoje nestrinjanje glede uvedbe preiskave in kot razlog nestrinjanja navedla, da ni podan utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj. Glede kvalificirane oblike je navedla, da ni podan utemeljen sum, da je bil helikopter sestreljen na grozovit ali zahrbten način., pri čemer se je sklicevala na materialne dokaze, to je listine, ki se nanašajo na odpoklic aktivnih starešin in civilnih oseb, ki so v službi v JLA, pa tudi ukaz Koordinacijske skupine republiških organov. Pri tem poleg analize zagovora osumljenca in listinskih dokazov v spisu še ugotavlja, da za zadevno pravno opredelitev izvršitve kaznivega dejanja niso izkazani niti objektivni niti subjektivni znaki.

    B. OKOLIŠČINA: BOJNE AKTIVNOSTI, NASILNOST IN BREZOBZIRNOST JLA ZARADI TRAJNE OKUPACIJE RS

    Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je nadalje v gornji zadevi po pregledu vseh podatkov v spisu, po presoji vsebine zahteve za preiskavo in po presoji predloženih dokazov, ugotovil, da je potrebno zahtevo za preiskavo zavrniti. Ko je senat presojal očitke kaznivega dejanja, je upošteval vse listine, ki jih je preložila domnevna oškodovanka kot tožilka.

    V objavi arhivskih Virov št. 19 , ki se nanašajo na osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije, je senat upošteval zapisnik prvega dela 44. seje Predsedstva Republike Slovenije dne 27. 6. 1991, ki v prvi točki ugotavlja, da so enote Jugoslovanske ljudske armade danes (torej 27. 6. 1991) v jutranjih urah začele bojne aktivnosti na območju Republike Slovenije, katere je mogoče oceniti kot neposredno, nasilno intervencijo JLA in poskus trajne okupacije RS. Pod točko 2 je predsedstvo na podlagi 14. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije odpoklicalo vse aktivne starešine in civilne osebe iz Republike Slovenije, ki so v službi v Jugoslovanski armadi. Pod točko tri pa je Predsedstvo sprejelo sklep, da bo v skladu z nastalimi razmerami začelo preprečevati umik materialno tehničnih sredstev JLA z območja Republike Slovenije, izvajalo blokado infrastrukturnih objektov ter neposredno oviralo manevre JLA v skladu z načrti. Predsedstvo Republike Slovenije zato odreja uporabo Teritorialne obrambe Republike Slovenije za obrambo objektov in komunikacij, ki jih varuje. Izvedbo teh nalog zagotovi Koordinacijsko telo za primer izrednih razmer, pri čemer upošteva nastale razmere na posameznih območjih Republike Slovenije. Naloge v zvezi s tem se začnejo izvajati takoj. V sporočilu za javnost istega dne je Predsedstvo Republike Slovenije podalo tudi oceno, da predstavljajo premiki enot JLA in sporočilo petega vojaškega območja, nasilnost ter brezobzirnost posega Jugoslovanske vojske agresijo na samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo ter poskus njene trajne okupacije.

    Predsedstvo je ukazalo Teritorialni obrambi Slovenije da, če bo potrebno, tudi z orožjem zaščiti objekte in komunikacije, ki so osnovnega pomena za življenje ljudi v Republiki Sloveniji in za zavarovanje njene suverenosti.

    Naslednji dan 28. 6. 1991 je, kot to izhaja iz navedenih Virov št. 19, Predsedstvo Republike Slovenije v točki 7. sklepov iste seje pa je Predsedstvo Republike Slovenije ugotovilo, da ni potrebno, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere, saj je že 27. 6. 1991 ugotovilo, da so enote Jugoslovanske armade v jutranjih urah omenjenega dela začele bojne aktivnosti na ozemlju RS, ki pomenijo nasilno dejanje JLA in poskus trajanja okupacije Republike Slovenije.

    C. OKOLIŠČINA: NIZKO IZVIDNIŠKO HELIKOPTERSKO PRELETAVANJE V VOJAŠKI FUNKCIJI STAVBE SEDEŽA REPUBLIŠKIH ORGANOV

    Naslednji dan 28. 6. 1991 je, kot to izhaja iz navedenih Virov št. 19, Predsedstvo Republike Slovenije na seji izrazilo globoko obžalovanje za vse žrtve dosedanjih spopadov in v zvezi s sestrelitvijo helikopterja Jugoslovanske armade, ki ga je pilotiral kapetan prvega razreda Anton Mrlak, ki je v nesreči izgubil življenje poudarilo, da je do tega prišlo deset ur po objavi javnega poziva vsem starešinam in pripadnikom Jugoslovanske armade, v katerem je Predsedstvo Republike Slovenije na podlagi 14. člena Ustavnega zakona odpoklicalo vse aktivne starešine in civilne osebe iz Slovenije, ki so v službi JLA.

    Iz ukazov, ki so jih na podlagi sklepov sej Predsedstva izdali očitno pristojni organi izhaja, da je bilo s strani komunikacijske skupine ukazano aktivno ravnanje pri uresničevanju odredb Predsedstva RS, zato gre po mnenju senata Okrožnega sodišča v Ljubljani verjeti temu, da se je z izvršitvijo ukaza strelcema upoštevalo ukaze v času oboroženega spopada. Skladno z navedenim iz ukaza koordinacijske skupine republiških organov z dne 27. 5. 1991 (pravilno 27. 6. 1991) izhaja, da se pritisk na mejne prehode s strani JA nadaljuje, da JLA uporablja težko orožje brez vsakega obzira, da so na obeh straneh mrtvi in ranjeni. Ključno vlogo pri premikih Jugoslovanske armade ima vertikalni manever (helikopterji), s katerim premoščajo blokade na cestah.

    Zato sodišče v gornji zadevi ugotavlja, da že iz (sicer kasnejšega) sporočila za javnost Predsedstva RS izhaja, da naj bi helikopter nizko preletaval stavbo sedeža republiških organov kljub opozorilu, da bodo z vsemi sredstvi varovani vitalni objekti slovenske državnosti. Čeprav helikopter ni letel neposredno nad stavbo sedeža republiških organov oziroma se je v trenutku sestrelitve že oddaljeval, pa je letel od vzleta dalje v smeri centra Ljubljane in s tem proti varovanim stavbam, kar je bil razlog za reakcijo. Dejstvo, da je bil helikopter takrat vojaško sovražno vozilo po mnenju senata izkazuje, da se je ravnalo po ukazih v času oboroženega spopada. Pri tem pa senat tudi opozarja na navedbe, da je Anton Mrlak ta dan z generalom JLA Marjanom Vidmarjem opravljal izvidniške prelete nad Ljubljano, leteli naj bi tudi na Notranjsko in Primorsko. Šlo je torej za pilotiranje izvidniškega helikopterja v vojaški funkciji. Pri tem senat ne more niti mimo dejstva, da je takrat Anton Mrlak letel po navodilih svojih poveljnikov JLA, torej v trenutku, ko je bil sestreljen, helikopter ni bil na begu iz JLA. Glede na vse navedeno je helikopter JLA, torej gazela 664, v kateri se je nahajal Anton Mrlak predstavljal sovražni helikopter. Helikopter je bil glede na dejstvo, da je letel nad centrom Ljubljane legitimna vojaška tarča.

    Senat v gornji zadevi tako ugotavlja, da je v predmetni zadevi v oboroženem spopadu 27. 6. 1991 prišlo ne le do sovražnega delovanja JLA, temveč tudi do reakcije predsedstva Republike Slovenije z izdajo ukazov, neposredni ukazi pa so zahtevali tudi odprt ogenj nad sovražne helikopterje, v posledici česar je bila glede na položaj helikopterja ukazana sestrelitev helikopterja. Streljanje na helikopter je običajna vojaška akcija v oboroženem spopadu, ko izvidniški sovražni helikopter preletava območje mestnega središča, kjer je sedež republiških organov. Ker niti objektivne okoliščine izvršenih kvalificiranih oblik dejanj niti subjektivna plat ni izkazana, je senat zahtevo za preiskavo zavrnil.

    • > helikopter sestreljen na grozovit ali zahrbten način

      Neposredno po slovenski osamosvojitvi je bil spremenjen ustrezen člen zakona, ki opredeljuje, katera dejanja so grozovita. Za potrebe zaščite dobrega imena slovenske osamosvojitve je v ustreznem členu spremenjena srbska množica v slovensko. Zato je sodišča pravilno ugotovilo, da samo dva umorjena po za Krkoviča blažji zakonodaji ne veljata za grozljiv umor.

      V zgoraj citiranem sodnem procesu je sodišče na zahtevo vdove ugotavljalo, ali je bila krivica storjena njenemu umorjenemu možu.

      A očitno ni niti poskušalo ugotoviti, ali je krivica bila storjena meni. In ostalim civilistom ki smo takrat bili v Rožni Dolini ali centru Ljubljane nasploh. Sestreliti vojaško letalo ali helikopter brez, da bi s sirenami zaščitili civilno prebivalstvo, je brez vsake trohice dvoma grozljiv vojni zločin.

    • Popravljam: “srbska množina v slovensko”. Oziroma namesto dveh je po novi zakonodaji treba ubiti vsaj tri sovražne vojake na podel in grozovit način, da lahko govorimo o vojnem zločinu. Po zakonodaji neke totalitarne SFRJ je bilo dovolj tako ubiti že dva človeka. Za enega pa se izgleda vsi strinjajo, da se to v vojni “zgodi”.

      • Tov. Đukanivić še ne ve da je območje Rožne doline bilo v SHS imenovano zaradi umika meščanov iz mesta. Potem pa je prišlo prebujenje, lastnike velikih vil ali javno linčali gospodarje (podobno kot sedaj tov. Đukanović poveličuje agresorja na Slovebnijo in jih enostavno peljali v gozdeve ter POBILI: Ali nekdo iz drugega konca Balkana tega res ne more razumeti. Pogleda naj si svojo zemljiško knjigo od 1930 naprej in bo ugotovil kje na kateri zemlji sedaj živi.
        Da to je zgodovina revolucionarjev. Kot mlad likvidator, v srednjih letih glasovalni stroj, na stara leta pa popravljanje zgodovine za vsako ceno in iskanje utehe za zavoženo življenje.

  3. Neutemeljeni očitki zoper sestrelitev so torej zavrnjeni. Pojdimo naprej.

    D. OKOLIŠČINA: KDO JE ANDREJ HORVAT?

    Danes je g. Bojan Požar, ob osvetljevanju ozadja nedavnega napada na Mariborsko sodnico, vključil nadaljnjo okoliščino sestrelitve helikopterja takole:

    »[…] Andrej Horvat, tako naši viri, velja za človeka, ki naj bi v Mariboru imel takšno moč nad sodniki, da, tako govorice, “lahko v kazenskih zadevah vse uredi”, zato naj tudi ne bi bilo nič čudnega, da je prav po zaslugi sodišča in tožilstva še vedno na prostosti. […]

    naj bi bil tudi zraven, ko so med osamosvojitveno vojno v Rožni dolini sestrelili helikopter, vendar eden od naših virov hkrati pravi, da ni znano, na kateri strani […].«

  4. Če Slovenci nismo sposobni slaviti neodvisnosti, potem ni nič čudnega kar se nam dogaja. Državnost in republiko smo dobili po 2. sv. vojni.
    Če niste sposobni priznati Jugoslavije in bi je radi zanikali, kot da nikoli nismo bili njen del, potem imate res težave s prepoznavanjem realnosti.
    Neodvisnost smo dobili in to je vredno praznika.

  5. Gospod Igor! Streljanje na sovražni helikopter je čisto običajna akcija v vojni. Kaj vam tu ni jasno? Civilisti so tu pač samo obrobna žrtev. To so pač vojne razmere.

    Gospod Igor! Namensko streljanje na civiliste je pa čisto druga zadeva. To je pa izvajala JLA na Medvedjeku. In bile so tudi žrtve. Ja, to pa je vojni zločin.

    Pa lep pozdrav! 😉

    • Za razliko od Slovenije, ki je podedovala avstrijsko pravo, je Srbija podedovala turške zapore. Tako ne preseneča, da Srbija nikoli ni imela himne “Bog pravosodja” ampak himno “Bože pravde” (Bog pravice).
      Od osamosvojitve sem sem v Srbiji preživel le en vikend, tako da sem slab poznavalec trenutnih razmer. A, kolikor sem spremljal gospod Alfe, je pravici zadoščeno. Zločinci, o katerih govorite, so pred smrtjo prejemali mizerne penzije in živeli pozabljeni od podrejenih, kolegov in celo sorodnikov.

  6. Merlak je bil kapetan JLA, torej izkušen pilot, ki se je moral dobro zavedati, kaj pomeni, če s sovražnim helikopterjem leti nad Ljubljano, ki je bila varovano območje. Neverjetna neumnost za izkušenega pilota , oficirja JLA.

    • Spodobilo se bi človeku pravilno zapisati vsaj priimek. Iz spoštovanja!

      In drži. Res je bil Slovenec že od rojstva in bi tako lahko vedel, kakšne p**** smo Slovenci.

      Verjetno najlepši dan v mojem življenju je bil 18. julij 1991, ko je kolektivno predsedstvo SFRJ ukazalo JLA umik iz Slovenije. A točno na ta isti dan mi je postalo jasno, da nismo vsi soborci zmagali enako.

      Zato sem zdaj toliko bolj trezen. Vem, da se bom, ko bomo skupaj zrušili gnilobo v slovenskem pravosodju, najbolj rabil bati prav vas – sogovornikov na Časniku in ne kakšne Zadravčeve (mariborska sodnica).

  7. Mrlak ni ne vem kak heroj, je pa zagotovo mučenec. Ker je žrtev zverinskega stalinista Janše in njegovih pribočnikov, ki so zavedno in zavestno streljali na Slovenca, ki je bil prisiljen leteti v JLA in je to izkoristil za prebeg na stran Slovenije. Zverinski morilci so to dobro vedeli, pa so ga iz čiste zlobe ubili. Ker so, kakor je rekel njihov kolovodja Ivan Janša, želeli zares krvavo vojno.

    • Sodisce je presodilo, da so te obtozbe zlagane oz neupravicene. Ob tem je tvoj besednjak taksen, da bi te tisti, ki jih zmerjas, lahko tozili. Helikopter je nespametno letel cez mesto in postal upravicena tarca obrambnih sil nove drzave.

      Ne vem, ce bi za katerokoli od zrtev agresorske strani, eno samo, ki jih je bilo v osamosvojitveni vojni zelo malo, lahko ocenili, da je umrla v nasprotju z mednarodnim vojaskim pravom.

      Jugoslovanski komunisti so, predvsem po Titovi volji, pa tudi Kardeljevi, Kidricevi, Mackovi in raznih Vosovskih psihopatov, dali med vojno in po njej pobiti okoli 600.000 ljudi v popolnem nasprotju z mednarodnim pravom, pa njih ne zmerjas z morilci.

      No, njih bi pa lahko in se ne bi nic zlagal. Pa jih ne, saj ti izgleda resnica, pravicnost, logicnost bolj malo pomenijo.

    • Kateri zločin točno je storil Aksentijević? Res je imel hudo nabrušen jezik (tako kot jaz), a se ne morem spomniti, da bi storil kakšen zločin. Vsaj zoper mene ne. Tako da mi bo v pomoč, če mi razložite (morda bom celo ukapiral), na kakšen način se je zverinsko lotil vas (mišljeno osebno in v množini).

      • Saj nisem trdil, da je A. storil konkretne vojne zlocine nad slovenskim prebivalstvom. Bil pa je aktivno udelezen v krvavi balkanski moriji v letih potem, ko se je v SLO vse umirilo. Po opustosenju, ki ga je sozakrivila njegova JNA, ki jo je politicno pri nas zastopal, je pa hotel nazaj prav v drzavo, v kateri je naredil vse, da je nikoli ne bi bilo. Neka perla za castiti v zgodovinskih zbirkah slovenske drzave pac ni bil.

  8. Upravičena sestrelitev tega helikopterja je pomenila obrat v vojni za Slovenijo. Od tedaj naprej so naše obrambne sile zmagovale in na koncu tudi zmagale ter tako ubranile novonastalo državo.

    Zato v jugonostagikih toliko gneva glede te sestrelitve.

    • Tine, seveda je sestrelitev pomeni preobrat. Do takrat smo imeli Markovićevo paradiranje s tanki, ki so na mejne prehode dostavljali jugoslovanske zastave. Ni bilo bojnih akcij. Tudi ob tankih ne tekala pehota, tako kot med vojaškimi operacijami mora.

      “Vojno” je de facto začela slovenska stran. Prav s to sestrelitvijo.

      Številni jo še sedaj potrebujejo, ker brez nje ne morejo dokazati, da smo imeli spopad majhnega slovenskega Davida – če hočete Kekca proti ogromnemu “srboslavskemu” gigantu Goliatu, ki je z vsemi sredstvi a neuspešno poskušal iztrebiti slovenski narod.

      A takšen spopad je namišljen. Ni ga bilo. Ne, Bele krajine ni bilo v okvirjih SAZU-jeve “Velike Srbije”.

      In nasploh proti težnjam po obnovitvi totalitarizma v SFR Jugoslaviji z novim voditeljem – Miloševićem smo PRED TEM že zmagali liberalno orientirani civilisti skupaj z vsemi zavezniki (tako konzervativnimi kot tistimi nacionalistično nastrojenimi).

    • Sam sestrelitev helikopterja vidim bolj kot tragicno pomoto kot kak dan D v osamosvojitveni vojni. Drugace bi bilo, ce bi bil helikopter na bojni misiji. Menda je prevazal le kruh, ce se ne motim celo pod zastavo Rdecega kriza. Trasa leta helikopterja je bila evidentno nespametna.

        • Kakorkoli, pomemben vojaski preokret v osamosvojitveni vojni to ni bil. Zdi se, da je bila v tem pogledu najpomembnejsa bliskovita osvojitev vojasnice oz pomembnega skladisca orozja v Borovnici.

          Politicno gledano pa je bila posebej pomembna uspesnost Slovenije v informativno-propagandni vojni, ki je svetovno javnost in zahodno politiko obrnila v smeri pritiska na zvezno vlado v Beogradu in posredno JNA. Malo verjetno, da bi jo Slovenija sicer v tej vojni tako dobro odnesla.

          • Sestrelitev ni bila izvršena s tem namenom. Toda po tem je zrasla samozavest in odločnost slovenske obrambe. Tudi sam sem bil po tem dogodku prepričan, da bomo uspeli.

  9. Dukanovic, ne vem, zakaj se delas, kot da ne razumes, da je 25.06. 91 prislo do vojaske agresije JNA proti novorazglaseni drzavi RS, ki je legitimno, celo na podlagi jugoslovanske ustave nastala s plebiscitarno voljo naroda in prebivalstva? Okupirati so zeleli slovensko drzavo, ignorirati njeno suverenost na slovenskem ozemlju, zasesti njene mejne prehode. JNA je bila od 25.06. naprej na slovenskih tleh tuja in zaradi svojega obnasanja agresorska vojska.

      • Izmisljeno je, da podpiram zatiranje Kataloncev in Baskov. Glede na to, da v spanski ustavi ni pravice samoodlocbe Kataloncev, sicer zagovarjam, naj bi bil njihov eventuelen odhod iz Spanije sporazumen. Plus ne vidim dovolj prepricljive vecine v Kataloniji za neodvisnost. V Sloveniji je bila 90procentna vecina. V Kataloniji grejo podporniki neodvisnosti zaenkrat komaj cez 50 odstotkov. Odlocitev je koncno njihova, nikakor ne moja.

        Krim je pa del drzave Ukrajine. Ne more imeti vsaka provinca pravico samoodlocbe. Po celem svetu lahko nastane v tem primeru kaos. Kaj ce se recimo Mariborcani odlocijo, da so raje v povezavi z Graz-cem kot z Ljubljano?

        • Zato je pravica do samoodločbe kot je bila naša neobstoječa. Nanjo se ne moremo sklicevati. Tako je bila tudi 10 dnevna vojna notranja zadeva, državljanska vojna in ni bila sovražna v smislu napada tuje vojske. Slovenci res potvarjamo zgodovino na obeh straneh.
          Zato tudi ne praznujemo neodvisnosti ampak nekakšno državnost, česar ljudje sploh ne razumejo in seveda niti ne praznujejo. In kup stvari v stem smislu, da imamo popolno zmedo in ne znamo države sploh urediti niti približno. Tako ostajamo raj za komuniste še naprej, tudi po 30 letih.

        • Mariborčani se bomo sami odločili, v kateri državi želimo živeti. Če se sporazumno z Avstrijci dogovorimo za združitev Štajerske, bo pač tako.

          A brez skrbi. Ljudje imamo radi mir in načeloma zelo neradi spreminjamo meje.

        • P.S. Kataloncem španska ustava daje enako pravic kot nam jugoslovanska do osamosvojitve. Res je v Ustavi SFRJ nekaj pisalo o (že konzumirani) pravici konstitutivnih narodov in narodnosti do ustanovitve lastne države SFR Jugoslavije, a je bilo tudi nekaj nakladanja o teritorijalni celovitosti in nedeljivosti za povrhu ob sprejemanju te iste ustave začinjeno z “bratstvom in enotnostjo”.

          Tako da Katalonci imajo enako pravico do osamosvojitve kot mi.

          Tudi Krim bi moral imeti enako pravico, a je žal Rusija prevelika, da bi zanjo veljal fair play. Tam se že geostrateško odloča bodočnost človeštva.

  10. »Če Slovenci nismo sposobni slaviti neodvisnosti […] Državnost in republiko smo dobili po 2. sv. vojni. Če niste sposobni priznati Jugoslavije […] Zato je pravica do samoodločbe kot je bila naša neobstoječa. Nanjo se ne moremo sklicevati […].«

    E. OČITEK SLOVENCEM JE NEUTEMELJEN

    Navedeni očitek Slovencem je neutemeljen tako glede nepriznavanja predhodne Jugoslavije (in njene protipravnosti), kot glede neslavljenja državnosti, republike in neodvisnosti, vključno s samoodločbo. Ker je neutemeljen, ga je treba izpodbiti, kot sledi:

    E.1

    Že v samem temelju Slovenci priznavamo predhodni obstoj države Jugoslavije, in nepravnost slednje:

    »[…] upoštevajoč dejstvo, da je bila Republika Slovenija država že po doslej veljavni ustavni ureditvi in je le del. svojih suverenih pravic uresničevala v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji,
    ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice […].« Cit. iz 1. in 2. uvodne izjave preambule Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem, da je TUL temeljni in neusahljivi vir državnosti Republike Slovenije.

    E.2

    Pravtako Slovenci že v temelju slavijo tako svojo državo, kot republiko, kot neodvisnost:

    »Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država. Za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ. Republika Slovenija prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ […].« Zgoraj iz 1., 2. in 3. odst. I. razdelka TUL.

    E.3

    Končno Slovenci že v temelju slavimo pravico do samoodločbe:

    »Izhajajoč iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin, temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe, in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost […].« Cit. iz preambule Ustave Republike Slovenije.

  11. »Zato je pravica do samoodločbe kot je bila naša neobstoječa. Nanjo se ne moremo sklicevati. Tako je bila tudi 10 dnevna vojna notranja zadeva, državljanska vojna in ni bila sovražna v smislu napada tuje vojske. […]«

    Tudi ta očitek Slovencem je, glede na specifični problem nepravne Jugoslavije, neutemeljen, nepretrgana rdeča nit temelja pravice Slovencev do samoodločbe je naslednja:

    F. RDEČA NIT TEMELJA PRAVICE SLOVENCEV DO SAMOODLOČBE OD 25. DO 26. JUNIJA 1991

    F1. – 28. 2. 1974:

    S 1. odstavkom jugoslovanske Ustave (socialistične) republike Slovenije (tedanji Uradni list št. 6 z dne 28. 2. 1974) je bila pravica Slovencev do samoodločbe na pretežnem delu njihovega poselitvenega ozemlja določena takole:

    »Izhajajoč iz pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, se je slovenski narod […] socialistični revoluciji […] združil z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije v zvezno republiko svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti in ustvaril socialistično zvezno skupnost delovnih ljudi — Socialistično federativno republiko Jugoslavijo […].«

    F.2. – 16. 3. 1990:

    Navedeno je bilo komajda kaj pokorigirano s I. odstavkom ustavnega (pravtako socialističnega) amandmaja XCII (tedanji Uradni list št. 8 z dne 16. 3. 1990) takole:

    »Izhajajoč iz trajne in neodtuljive pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, se je slovenski narod […] socialistični revoluciji […] združil z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije v zvezno republiko svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti – demokratično in federativno Jugoslavijo.«

    F.3. – 25. 6. 1991:

    Nato se je, glede na rdečo nit pravice Slovencev do samoodločbe s preambulo Deklaracije ob neodvisnosti (Uradni list RS št. 1 z dne 25. 6. 1991), v zvezi s preambulo TUL in I. razdelkom TUL, določilo tole:

    »Izhajajoč iz pravice slovenskega naroda do samoodločbe, iz načel mednarodnega prava, iz ustave dosedanje SFRJ in iz ustave Republike Slovenije […] sprejela ustavni akt o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.«

    Specifična preambula Temeljne ustavne listine o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1 z dne 25. 6. 1991), ki se osredinja na specifični notranji problem nepravne Jugoslavije, je naslednja:

    »Izhajajoč iz volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike Slovenije, izražene na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990,
    upoštevajoč dejstvo, da je bila Republika Slovenija država že po doslej veljavni ustavni ureditvi in je le del. svojih suverenih pravic uresničevala v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji,
    ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin,
    ob dejstvu, da federativna ureditev Jugoslavije ne omogoča rešitve politične in gospodarske krize, in da med jugoslovanskimi republikami ni prišlo do sporazuma, ki bi omogočil osamosvojitev republik ob sočasnem preoblikovanju jugoslovanske zvezne države v zvezo suverenih držav,
    ob trdni odločenosti, da Republika Slovenija spoštuje enake pravice drugih jugoslovanskih republik ter z njimi enakopravno, demokratično in po mirni poti postopno ureja vsa vprašanja iz dosedanjega skupnega življenja, spoštuje njihovo suverenost in ozemeljsko celovitost,
    ter ob pripravljenosti, da se bo z drugimi jugoslovanskimi republikami kot samostojna in neodvisna država tudi v prihodnje dogovarjala o institucionalnih in drugih povezavah«.

    Specifični 1., 2. in 3. odstavek I. razdelka TUL, ki razrešuje zgoraj navedeni specifični problem nepravne Jugoslavije, pa je neslednji:

    »Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država. Za Republiko Slovenijo preneha veljati ustava SFRJ. Republika Slovenija prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ.«

    • To je vse lepo, na papirju. Ta pa prenese vse. Ustavna pravica do samoodločbe je Kardeljev izum. Gre za zavajanje, kateremu smo zelo lepo nasedli.
      Neodvisnost je samo na papirju. Ko gre za praznike in za vsebino praznovanja, neodvisnosti ni nikjer več. Tudi sam sem na tem portalu ne nobim niti enega komentarja podpore, ko pravim, da je potrebno slaviti neodvisnost. Državnost smo namreč imeli že prej.
      Negiranje Jugoslavije, ker ni bila prava pravna država, kjer so se kršile človekove pravice in podobno, ni resen pravni argument. Jugoslavija je bila legitimna, mednarodno priznana federacija, kjer smo bili mi njen del, v obliki Republike.
      Šele s tem lahko začnemo graditi drugačen politični sistem. Dokler je pa tako, pa nam lahko razni ZZBji vedno lahko pod nos podtaknejo, da so za vse to zasluge njihove. Tako se nam tudi dogaja, da pravijo, da nam državnost priboril NOB. In zoper to sploh ni nobenega možnega resnega argumenta.
      Tako v 30 letih nismo izgradili nič bistveno drugačnega političnega sistema od prejšnjega, na oblasti vemo kdo je. Temu se ne čudim več.

      • Res je. To si dobro premislil. Priznam, da meni osebno ni simpatično, da so se bivše jugoslovanske republike tako zelo oddaljile ena od druge. Vse so na nek način moje in si želim, da se spet najdejo skupaj ampak na drugačnih temeljih tokrat v Evropski uniji.
        Tako da se sam veselim le dejstvu, da smo v desetletju po Titovi smrti uspešno izborili neodvisnost od v Beogradu vodene miloševićevske politike. Tudi pri naših politikih smrdi po totalitarizmu tako na levi kot na desni. A vseeno je neprimerno bolje, kot če bi imeli Miloševića še tukaj.
        Res pa je, da so kulturne razlike med mojima narodoma srbskim in slovenskim dovolj velike, da je vseeno bolje takole, da imamo vsak svojo državo in se neodvisno drug od drugega razvijamo naprej.

  12. Primerjava osamosvojitve Slovenije z osamosvojitvijo Katalonije pa je podtaknjeno neutemeljena. Temeljni problem Katalonije namreč ni o pravici do samoodločbe, temveč o spoštovanju avtonomno-ustavne uokvirjenosti Katalonije same.

    G. PODTAKNJENA PRIMERJAVA SLOVENIJE S KATALONIJO

    Zgoraj je osvetljena utemeljitev Republike Slovenije. Primerjava z aktualnim položajem Katalonije pa je neutemeljeno podtaknjena. Primerjava je neutemeljeno podtaknjena, ker se skrbno prikrije specifično notranji problem neutemeljenosti Katalonske osamosvojitve.

    Poglejmo primer: 27. oktobra 2017 je Carme Forcadell, predsednica parlamenta avtonomnih katalonskih skupnosti, deklarirala: »Ustanavljamo Republiko Katalonijo kot samostojno in suvereno državo, pravno, demokratično in socialno.« (cit. po izvirniku v katalonskem jeziku: “Constituïm la República catalana com a Estat independent i sobirà, de dret, democràtic i social.”). Navedena deklaracija z dne 27. 10. 2017 torej omenja kot temeljno – načelo pravne države.

    Ob tem je treba osvetliti postopkovno – pravno – določilo b. točke 1. odstavka 56. člena Statuta o avtonomiji Katalonije iz leta 1979. Tu se za spremembo statuta zahteva dvo-tretjinsko večino članov Parlamenta Katalonije (po izvirniku v katalonskem jeziku: “L’aprovació del Parlament de Catalunya per majoria de dues terceres parts”). Toda 27. 10. 2017 je bila razglasitev neodvisnosti podana po glasovanju v 135-članskem parlamentu z izidom 70 za, 10 proti in 2 vzdržana.

    To je nastali specifični problem, ki kaže na poznano dilemo o ustavni uokvirjenosti, ki jo ob tem utemeljuje Kraljevina Španija. Dilema ovira tudi politične institucije Evropske unije in večine – pravnih – držav njenih članic pred aktivnostmi v prid priznanju položaja »Republike Katalonije«. Trenutno temeljna politična dilema Katalonije je torej o ustavni uokvirjenosti, ki vključuje dne 27. 10. 2017 nastali, a s strani Katalonije zamegljevani, temeljni problem dvo-tretjinske večine. Navedeni nastali temeljni problem se zamegljuje pod besednjak o pravici do samoodločbe, ki se jo poudarja v določeni javnosti.

    S tega vidika na mednarodni pogajalski mizi ni ustanovitve nove katalonske države zato, ker naj bi pomenila kršitev lastnega, to je katalonskega, ustavnega reda (!).

      • L.Erzen,
        menim, da niste prav razumeli, kar je napisal g.Stupica. Ne gre za to, da bi “nekakšna večina” negirala katalonsko odločitev za samostojnost.

        Iz zgornje razlage razberem, da je, po Statutu o avtonomiji Katalonije iz leta 1979, zahtevana dvo-tretjinska večina glasov članov Parlamenta Katalonije, če bi hoteli taisti Statut o avtonomiji Katalonije spremeniti.
        Za neodvisnost je v 135-članskem parlamentu glasovalo 70 članov, to je manj kot dve tretjini glasov.

        Razglasitev neodvisnosti na temelju premajhnega števila zbranih glasov pomeni kršitev lastnega, katalonskega ustavnega reda.
        Razglasili so Republiko Katalonijo kot “samostojno in suvereno državo, pravno, demokratično in socialno”. vendar so s tem kršili lastno ustavo, torej so kršili načelo pravne države, ki ga omenjajo v deklaraciji o ustanovitvi z dne 27. 10. 2017.

        Tudi Ustavo Republike Slovenije lahko spreminja šele dvotretjinska večina v parlamentu.

        • Igor Đukanović,
          zaradi vaših protislovenskih, nacional-šovinističnih, nekorektnih in nesramno provokativnih izjav, kot ste jih podali pod pričujočim člankom, zame niste verodostojen sogovornik o katerikoli politični temi.

          Vaše razprave na temo samoodločbe kateregakoli naroda so pa še posebej brezpredmetne, saj za slovenski narod trdite, da nima svoje države.
          V ustavi Republike Slovenije je jasno zapisano, da je Slovenija “država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe”. Torej na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda in ne, recimo, srbskega.

          Slovenijo je s takšnim zapisom v njeni Ustavi kot državo priznala celotna mednarodna skupnost.

          Ne vem niti tega, koliko verodostojni ste pri štetju mrtvih bikov – saj vas pri tem vodi vaša strogo brezmesna prehranjevalna agenda. Domnevam, da ste v veliki skušnjavi, da bi pri štetju kadavrov dodali enega, dva ali tri, da bi tako pobijanje živali še bolj dramatično izpostavili.

Prijava

Za komentiranje se prijavite