Koliko zaupamo v Cerkev in duhovnike?

46
1403

Slovenska javna občila so 11. in 12. januarja objavila ugotovitve raziskave Ogledalo Slovenije družbe Valicon. Raziskava je bila izvedena v decembru 2018 v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Po njej je med institucijami in organizacijami, ki ji Slovenci najmanj zaupajo, tudi Cerkev (na 21. mestu, za njo so le še stranke vladne koalicije, državni zbor in stranke opozicije), med poklici, ki uživajo največje zaupanje, so na prvih treh mestih gasilci, medicinske sestre in znanstveniki, na zadnjih treh mestih pa duhovniki, vladni ministri in politiki na splošno.

Slovenci najbolj zaupajo gasilcem, medicinskim sestram in znanstvenikom

Ne bom se spuščal v razlago raziskave (to naj naredijo strokovnjaki), zbodel me je že glavni naslov, ki ga je 12. januarja objavil MMC RTV SLO: »Raziskava Valicona: Slovenci med poklici najbolj zaupajo gasilcem, najmanj politikom in duhovnikom.« Zakaj? Ker je poročevalec (G. C.) duhovnike postavil na zadnje mesto. Če bi bil zvest ugotovitvam raziskave, bi jih moral na 22. mesto, saj raziskava za njimi postavlja vladne ministre (na 23. mesto) in politike na splošno (na 24. mesto). Delo je bilo bolj »pošteno«, ko je v št. 8 z dne 11. januarja na strani 13 zapisalo: »Kot poklici z najmanj zaupanja so se na spodnjem dnu lestvice znašli duhovniki, ministri in politiki na splošno, a je stopnja zaupanja vanje vseeno višja, kot je bila pred šestimi leti.«

Škof dr. Anton Mahnič trn v peti Spomenki Hribar

»Udarilo« pa je že naslednjega dne s prispevkom »Kranjski antiklerikalizem« (str. 7), zlasti s kar tristranskim prispevkom Spomenke Hribar v Sobotni prilogi (strani od 16. do 18; napovedano je celo nadaljevanje) Zamolčana zgodovina. Spravila se je na škofa na Krku dr. Antona Mahniča, za katerega poteka postopek za prištetje k blaženim, je Hrvatom svetinja, številnim Slovencem pa trn v peti. Ker ne znamo prav ceniti svojih velikih ljudi, nam morajo to povedati drugi narodi. Stara zgodba o uveljavljenih Slovencih po svetu; med njimi kardinalih, škofih, duhovnikih, redovnikih, misijonarjih … Kako naj jih ljudje cenijo, če jih javna občila prikazujejo v temni luči, izkrivljeno, popačeno. Zavestno z namenom: oblatiti jih. Kot na primer škofa Mahniča.

Slovenci nasedajo temu, kar širijo javna občila

Ljudje tako vse verjamejo: Saj je pisalo v Delu, v Slovenskih novicah, slišali smo po radiu. Prej slabemu kot dobremu. Slabemu še posebej, ko gre za škandale v Cerkvi. Nič ne pomaga, ne prepriča, če je večina duhovnikov zvestih Jezusu, požrtvovalnih pri izvrševanju svoje službe, dobrih do ljudi: vržena pest blata vanje se je prijela. Tisti, ki to počenjajo, dobro vedo, zakaj širijo med ljudi lažne govorice, napihujejo kakšen škandal, ga celo hote povzročijo (spomnimo se, kaj so delali nekaj desetletij nazaj, pa v primeru kardinala Rodeta): ker jih pošteni duhovniki, pa tudi verniki, motijo, se jim oglaša vest, raje kot da bi spremenili sebe, se poboljšali, pokažejo s prstom na drugega. To se sčasoma izkaže kot bumerang, a hipni učinek pri lahkovernih ljudeh je dosežen.

Duhovnik je bil nekdaj med najbolj spoštovanimi ljudmi

Še vedno imam v spominu našega nekdanjega zelo uglednega župnika Viktorijana Demšarja, ki je večkrat pri pridigah povedal, da je duhovnik med najbolj spoštovanimi ljudmi. Pri tem je poudaril, da je študij teologije zaradi zahtevnosti duhovniškega poklica med najdaljšimi; kaj vse mora duhovnik znati.

Večina duhovnikov je zelo dobrih, zvestih Bogu in Cerkvi!  Duhovnike podpirajmo pri njihovem delu, jim pomagajmo, jih branimo, če so po krivici napadeni, in zanje molimo.

Res so se časi spremenili, ljudje in z njimi vred duhovniki pa ne toliko, da bi lahko rekli: včeraj je veljalo to, danes veliko manj, jutri pa bo nekaj drugega, če se zavedamo, da je resnica ena sama, večna, neizpodbitna. In kakšna je »moja« resnica o Cerkvi in stotinah duhovnikov, ki jih poznam? Da je Cerkev resnično Kristusova ustanova, saj bi sicer, če bi bila le človeška, zaradi človeških slabosti in napak propadla kot veliki imperiji; velika večina duhovnikov pa njenih zvestih posvečenih članov, ki v potu svojega obraza z vsemi močmi, sposobnostmi in darovi delujejo med ljudmi. Za to v glavnem ne žanjejo priznanja, zahvalo ali podporo, vendar kljub tem vztrajajo, ker vedo za Cilj. Eden izmed njih na visokem mestu v Cerkvi je, ko so ga napadali, izjavil: Kot duhovnik nisem idealen, priznam, da imam svoje slabosti in napake, vendar sem se v mladosti zavestno odločil za duhovništvo in tega si prizadevam kar najbolje izvrševati. V smislu novomašnega gesla: Veselo služiti Gospodu!

Ali se znamo postaviti za svojega župnika?

Takšnih duhovnikov je večina v Sloveniji, samo videti jih je treba. V povprečju starih toliko, da bi šli lahko v pokoj, a ne zapuščajo župnij, čeprav so stari 70, 75, 80 in več let. Ker vedo, da za njimi ne bo mladih duhovnikov. Temu je krivo tudi duhovnikom in duhovništvu nenaklonjeno javno mnenje. Za to smo deloma krivi tudi mi, kristjani, ker se ne znamo oz. se ne upamo postaviti za duhovnike, za svojega po krivici blatenega župnika; kdaj celo sami širimo takšne govorice, laži in obrekovanja. Obrnimo jadra v Božji veter!

46 KOMENTARJI

  1. Hm. Če želijo župniki in cerkev več zaupanja ljudi, potem morda ne bi smeli toliko posiljevati njihovih otrok? It’s not rocket sciencce …

    • Spoštovani, kaj ko bi razumeli razliko obveščanja javnosti: (1) ko je sum se objavi priimek in ime duhovnika in ga uničen. Poznam primer v Preski, ko so potomci partijskih ovaduhov in prisklednikov nastavili problem stika duhovnika z otrokom pa je sledil pogrom in moderna likvidacija s “poštenjakarji” iz FDV.
      Drug primer iz Celja z nekim trenerjem pa je bil omenjen samo kot primer.
      ZATO, dokler ne bodo diplomanti iz FDV sami med seboj počistili z duhovno sprijenostjo svojih kolegov v javnih medijih, plačanih na različne načine so objektivno krivi vsi diplomanti FDV, od novinarjev do obramboslovcev, da pedagogov šipkovega čaja sploh ne omenjam.
      Ko se pojavi obtožba katolika ga najbolj raztrgajo katoliki sami, češ morda pa je res.
      Ali je od takih poštenjakarjev sploh videl, kako spretno so preusmerjali zgodbo plagiatorja in kriminalca Kobala, ki je ZAVESTNO pobral 13.000 za AVTORSTVO in bil celo ugleden profesor na Univerzi v Ljubljani.
      Skoraj so ga rešili, saj je vendar on “častil” še deset predstav Celjskemu gledališču. Fuj, fej in fuj za tako sfiženo moralo komedijantov.
      Kaj je pa prej počenjal s kolegi in drugimi državljani Slovenije, ki vsak dan delajo za obskurno kulturo pa je bilo kar naenkrat pozabljeno.

        • Tako kot je Bralec2018 napisal, se razume.
          (na navpično postavljenem telefončkovem ekranu namreč izgleda, kot da pritrjujem L.Erzenu)

        • Ne, L.Erzen.
          Bralec2018 je primerjal razlike v medijskem obveščanju javnosti, kadar gre za vesti o duhovnikih in kadar gre za vesti o varovancih levičarske politike.

          Duhovnika mediji uničijo, četudi sum, da je storil karkoli kaznivega, sploh ni potrjen, obenem pa se isti mediji na vse kriplje trudijo zmanjšati krivdo varovanca režima, čeprav je temu krivda nesporno dokazana.

          Boste zdaj uspeli razumeti napisano, ali ste funkcionalno popolnoma nepismeni? 😏

  2. Če v Evangeliju ne bom našla (ne bomo našli) moči za prečiščevanje, sem (smo) nihče. Kot starši, kot delavci, kot sosedje…, ampak tudi kot duhovniki, moramo znati spoznati svoje grehe, se z njimi spopasti, nato pa opazno vzpenjati na višje.
    Tudi obratno velja: Če nas (vse) Evangelij ne obvaruje grehov in je naše življenje podobno življenju nevernih, ubijamo v njih vero, saj smo (verniki in duhovniki) nadvse kritično, a upravičeno opazovani.
    Svet nas sovraži z enako močjo, kot je tista, s katero bi nas rad ljubil (je bilo nekje napisano). Z drugimi besedami: Brez vidne borbe z aferami, spodrsljaji, neposlušnostmi, bo naš ugled še slabši, kot je ugled politikov.

  3. “Večina duhovnikov je zelo dobrih, zvestih Bogu in Cerkvi …”

    Zna biti, da je to res. Vendar avtor žal nič ne pove, kaj naj bi ukrenili glede tiste manjšine. Naj bi jo še kar naprej prikrivali kot doslej?

    • Dobrih duhovnikov je mnogo več kot velika večina. V greh in težave zapade le redkokateri – vsaj v postkomunističnih državah. Je pa AlFe že pravilno odgovoril. Za duhovnike tudi jaz ne molim dovolj.

  4. Koliko zaupamo v Cerkev in duhovnike?
    V duhovnike? Kakor komu.
    V Cerkev, ki ji je glava Jezus? Popolnoma!

    “Vendar avtor žal nič ne pove, kaj naj bi ukrenili glede tiste manjšine. ”
    Bom pa jaz povedal. Ljubiti jih moramo! In z molitvijo in pokoro izprositi njihovo spreobrnjenje k Dobremu.

    Opomba: Če kritiziraš kakega duhovnika pet minut, moraš potem dvojno moliti zanj. To je 2 x 5 = 15 minut! 15 minut molitve! En Rožni venček! Sicer pa je postopek kritike predpisan. Od Boga predpisan! Berite Mt 18, 15-17!

  5. Niste povedali, koliko se jih je spravilo na Vas ali Vašega otroka. V vsakem primeru je edino prav, da grešno početje javno konkretizirate in poskrbite za kaznovanje.

    Osebno (naključno) poznam nasprotni primer:
    Škof je maševal z namenom, da župljane obvesti o odpoklicu njihovega župnika v zvezi s sumom zlorabe otrok. Verniki so takšen sum enoglasno ovrgli z izjavo, da bodo svoje otroke duhovniku, v kolikor bo pri njih ostal, zaupali tudi v prihodnje. Ob tem so odprli vir zgodbe in jo podprli s konkretnimi dokazi.
    Pišem zato, ker me je dogodek krepko nagovoril s tem, kako pomembno je, da se obnašamo pogumno in odgovorno.

  6. Poglejte malo v tujino. Pri nas smo drugačni samo po tem, da nismo še niti na začetku razkrivanja tega, kar se je dogajalo in se verjetno še dogaja.

    • Verjetno??? A res pišete le o področju verjetnega?
      In s tem “verjetnim” Vi tukaj povsem neodgovorno smetite?

      • Ja, verjetno vsi zločinci niso po zaporih ali v grobovih.

        Leta 2019 me res me čudijo taki članki, kot ta zgoraj. Si avtor še ni ogledal filma V žarišču?

        • A sedaj še film kot dokaz? A ne bi raje navedli gledališke predstave, kjer posiljevalec ni duhovnik, ampak sam Križani? SLO je očitno privilegirana: Ni nam treba hoditi v svet, o izprijenosti smo obveščeni kar doma.

        • Ko bodo vsi zločinci v zaporih in grobovih bomo imeli nebesa na zemlji. Ali je to res možno biti tako hudoben? Tako zlohoten?!

  7. Vzrok je tudi v tem, da moderna duhovščina vse bolj popušča v svojem duhovnem boju, v pazljivosti in opreznostjo svojega življenja. Satan pa najraje uniči prav posvečene duše, s takimi ima največje veselje, kajti ko uniči enega duhovnika, zlahka uniči stotine ali tisoč drugih duš.

    Zato se vv. Vianej rekel, da se sploh ne zavedamo, kdo ali kaj je v resnici duhovnik. Problem pa se poveča na deseto potenco, ko duhovniki ne vedo, kaj pomeni njihovo poslanstvo, če jih celo na bogoslovju usmerjajo v neke posladkane variante nauka. Svetniki so sebe vedno enačili z vitezi, bojevniki, in tudi živeli tako. Mnogi pred njimi so bil pred tem vitezi, in so to moč potem prenesli v duhovniško karizmo in jo dodajali božjemu delu.

    Redno naletimo na duhovnike, ki ne zmorejo govoriti o Bogu, o ljubezni do Boga, radi pa govorijo o mnogih posvetnih stvareh. Tak duhovnik je žal posveten. Nima Kristusove moči, da bi jo daroval naprej. Zato zlahka postane plen satana, ki ga zanimajo prav duhovniki: enega uniči in s tem lahko uniči vso faro.

    Ni svet kriv naših grehov, in posledice naših grehov so od nas, ne od sveta. Svetniškega duhovnika ni mogoče obsoditi pedofilije ali ženskarjenja, saj se nikoli ne druži z otroki v samoti, in tudi z ženskami se ne druži stran od prič, in sveti Vianej je pobožal dečka po glavi, deklice pa ne, le pohvalil, pa še to le javno. Mi pa lahko vidimo mladega duhovnika, ki v pisarno vabi ženske, ki so urejale cerkev, pa se sliši krohotanje, čudno čenčanje, teče alkoholček, kavica in se reže salamica. Ko je prijazno opozorjen, da se tako ne dela, reče: “Župnik se mora družiti z vsemi, ne gre drugače” Pa še župnik ni.

    V redu, v redu, OK, a hitro imaš hudiča v štali, čeprav si želel le dobro. Duhovnik brez askeze, strogosti do sebe, postane sramota Cerkvi, sam sebi pa velika nadloga globokega trpljenja. In tak včasih še pri škofu ne najde utehe, niti pri kolegih, zmeden je in satan ima podaljšano zabavo.

    Biti duhovnik je nedoumljivo sveta stvar, vsi ga želijo skenirati, in če v njem ni Jezusa, je pečen in pohan. Svet pa komaj čaka na njegove grehe in zdrse.

    • David,
      čisto mimogrede – da še jaz malo zalaufam domišljijo:

      če bi v današnjem času, ko medije polnijo lažne novice, Janez Vianney pobožal dečka po glavi, deklice pa ne bi, bi se zihr našel kdo, mogoče celo zgleden katoličan, ki bi v javnost izvrgel obtožbe, ne le o tem, da je arški župnik pedofil, ampak še gej povrhu. Mediji bi tako laž zagrabili z obema rokama in svetnika medijsko umorili. Stoprocentno.

    • Ja,David,si predstavljaš kako ga je šele polomil Jezus,ki se je ustavljal pri cestninarjih,Samarijankah in pri drugih grešnikih?Tudi njemu so “pravoverni”očitali,da sprejema grešnike in z njimi je…Tisti,ki vas vaše oko pohujšuje,veste,kaj vam je treba storiti-ali ne?

  8. Duhovniski in zdravniski poklic sta bila najbolj spostovana poklica. Na Slovenskem in v svetu.

    Po anketah je v vecini demokraticnih drzav zdravniski poklic se vedno povsem v vrhu. Duhovniski poklic pa tudi verjetno nikjer ni tako nizko vrednoten kot nam pokaze predstavljena anketa.

    Da, mediji v Sloveniji imajo bistveno vlogo za to odstopanje Slovenije. Torej gre za anomalijo slovenskih medijev, ne za anomalijo slovenskih duhovnikov ali slovenskih zdravnikov.

    Pomembno je, da si slovenski katolicani ne pustimo prati mozganov od sovraznih novinarjev in da svoje duhovnike ne le cenimo, ampak tudi javno branimo, ce si zasluzijo.

  9. Ob Valiconovi raziskavi, omenjeni v članku, imam podobne pomisleke, kot ob vsaki raziskavi, ki jo obelodanijo in razglasijo slovenski vodilni mediji, kajti ti v najvećji meri služijo levičarski politiki.
    Takim raziskavam pač ne zaupam, da merijo javno mnenje, temveč mnenje predvsem ustvarjajo in to za potrebe levičarske politike.

    Vsekakor bi morali poleg rezultatov raziskav natančno izvedeti tudi, na kolikšnem in kakšnem vzorcu anketirancev je bila raziskava narejena.

    Namreč, zelo verjetno je, da prakticirajoči verniki, ki so z duhovniki in Cerkvijo v rednem stiku, čisto drugače odgovarjajo na vprašanje o zaupanju v duhovnike in Cerkev, kot na isto vprašanje odgovarjajo neverujoči anketiranci, ki s Cerkvijo in z duhovniki nimajo nobenih osebnih stikov in izkušenj ter so informacijsko pod vplivi negativnih medijskih objav in negativnih govoric o duhovnikih in Cerkvi.

    Po mojem prepričanju imamo ljudje, ki se z duhovniki redno srečujemo, veliko večje zaupanje vanje in v Cerkev kot institucijo, kot tisti, ki zgolj poslušajo in berejo o ekscesih in škandalih, povezanih s Cerkvijo in njenimi pripadniki, sami pa s temi nimajo nobenih osebnih izkušenj, kaj šele pozitivnih.

    Pomembno se mi zdi torej, koliko od tistih, ki so navedli visoko stopnjo nezaupanja v duhovnike in Cerkev, se je hkrati opredelilo za prakticirajoče vernike – če so jih to sploh vprašali. To se mi zdi ob tem vprašanju merodajen podatek.

    Morda je visoka stopnja nezaupanja v duhovnike in Cerkev rezultat tega, da je bilo v vzorcu vprašanih veliko takih, ki se z nobenim duhovnikom sploh še niso pobliže srečali, so pa pod močnim vtisom informacij o spolnih zlorabah med duhovniki.

    Sploh pa se da anketna vprašanja zastaviti tako, da dobiš poljubno želene rezultate.

    • Raziskava sama verjetno niti ni tako pristranska oz. sugestivna, saj gre za nastevanje nekaterih poklicev, ki ji potem anketiranci pripisejo vecje ali manjse zaupanje. Morda delno pri njej, vsaj pri nekaterih, deluje se refleks iz komunisticnih casov, ko ni bilo zazeleno javno izrazati naklonjen odnos do Cerkve. Ne pozabi pri tem, da je ljudi, ki si o Cerkvi in duhovnikih ustvarijo vtis predvsem neposredno, relativno malo. Mogoce je ta stevilka priblizek stevilu rednih obiskovalcev nedeljskega bogosluzja, ki pa je pod 15 odstotkov. Pa se za te ni mogoce trditi, da niso pod vplivom pretezno nenaklonjenih, ce ne sovraznih obravnav v medijih in na druzbenih omrezjih. Dojemljivost za te vplive je razlicna. A obstaja. Kot sem ze nakazal, v zahodnih drzavah ne belezijo, da bi ljudje izrazali vecje spostovanje do medicinskih sester kot do zdravnikov. To specifiko je nedvomno ustvarilo nase medijsko obravnavanje zdravstvenega podrocja v zadnjem desetletju, dveh.

      Torej, v teh vrednotenjih gre za v celoti za subjektivno percepcijo poklicev v Sloveniji, ne za objektivno vrednost. Ce bi imeli odlicne, poznavalske, uravnotezene in cimbolj objektivne medije, bi bil ta prepad med subjektivnim in objektivnim manjsi. Zal niso nasi mediji nic od tega.

      • Vse je odvisno od populacije, od vzorca. Take ankete so enake političnim anketam. Če sprašuješ ateiste boš kot pravi Vanja, zagotovo dobil takšne rezultate. Ni potrebno niti praktičnih vernikov iskat, že pasivni so dovolj, da bi dobil drugačne rezultate.

  10. Najbolj pomembno sporočilo razprave je, da bi odslej več molili za duhovnike. Sad te molitve bi lahko bil tudi pogum. Pogum za borbo z lažmi, a tudi z lastnimi slabostmi. Med temi nikakor ne izstopa spolnost, s katero je sicer družba zunaj cerkve zasvojena, saj v razkristjanjeni družbi ima zloraba žensk in otrok (ter spolnosti nasploh) razsežnost pandemije.
    Molimo za naš pogum – borba zoper laži zahteva pogumne kristjane.

  11. Naše ‘neodvisne’ mnenjske raziskave jemljem pretežno kot sredstvo za ‘ustvarjanje’ (ne pa ‘merjenje’) javnega mnenja! Tudi to. Je kaj znanega o metodah pridobivanja/obdelave podatkov, vzorcu sodelujočih ipd.? Tudi magistrske naloge se opravljajo na podlagi ‘anket’, ki jih študent opravi z nekaj anketami (tudi manj kot 10!), pri čemer lahko ista oseba odgovori na več anket, s tem da se pri drugi in/ali tretji anketi postavi v kožo nekoga tretjega in’ v njegovem imenu’ odgovarja. Iz tega pa izpeljuje sila veleumne in ‘splošno veljavne’ ugotovitve …

    (Kar pa ne pomeni, da me ne boli, kar slabega in škodljivega opažam na vseh ravneh mojih Cerkvenih predstojnikov … Zlasti razne sodobne pastoralne prakse, ki pospešujejo osip …)

  12. Kakšen obupen poizkus ustvarjanja javnega mnenja so te ankete ?!
    Če pomislim, koliko odtujenosti v družbi povzročajo in kolikšen vpliv imajo na mlade, ki še nimajo izdelanega svojega mnenja.

  13. Ne morem verjeti,da je v tej deželi toliko lahkovernežev,ki jih lahko kdorkoli vleče za nos-ob tem pa vernikom v Boga in Kristusa očita slepoto.

    T.i.”raziskave javnega mnenja” so po definiciji orodje lažnika za zavajanje in zapeljevanje. Lažnika,katerega edini cilj je za vsako ceno ohraniti moč in nadvlado nad ljudmi.

    Tisti pa,ki so svoja življenja zares posvetili Bogu in sočloveku,ne izvajajo preštevanj-imajo dovolj dela z resnično pomočjo in služenjem bližnjim.

  14. Cerkev se ukvarja tudi s financami, da preživi, in s tem seveda ni načeloma nič narobe. V javnosti pa ne objavljajo nobenih finančnih poročil. Jim je torej treba slepo zaupati?

    Nič ni narobe, če si med seboj zaupamo. Slepo zaupanje pa je pač slepo in ne vem, s čim si ga kdor koli zasluži.

    • Cerkev, Cerkev …. Cerkev se ne more ukvarjati s financami, lahko se pa s financami ukvarjajo škofi, kardinali, in podobno. Pazimo na besede! Kot so miza ne more ukvarjati s financami, se tudi Cerkev ne more!

      In ja! Objavlja se poročilo o delovanju posameznih škofij, ampak! Ampak jih mi običajni verniki ne razumemo, kot ne razumemo poročila o delovanju podjetja.

      • Se zahvaljujem za vašo prijaznost, vendar tam sploh ne gre za finančno poročilo! To je res še posebej zanimivo, ker v tem njihovem “letnem poročilu” o financah ni niti besede razen ko gre za Karitas, državno finančno pomoč in neka načelna vprašanja. O financah škofij pa ni niti besedice!

        Torej v celoti drži moja ugotovitev: “V javnosti pa ne objavljajo nobenih finančnih poročil.”

        • AlenkN,
          ste kliknili na povezavo, da se odpre brošura? Tam niso samo podatki za Karitas, pojdite seštevat, če vas zanimajo cifre.

          Podatke, ki jih je RKC dolžna oddati Finančni upravi, boste gotovo našli, če se boste malo pomujali. Da Cerkev ni d.o.o., pa najbrž veste.

          • Kje ste kaj našli kaj o financah škofij?

            Da, ravno zato, ker Cerkev ni d.o.o., bi morala objavljati finančna poročila za svoje škofije, če naj ji zaupamo! S čim so si zaslužili slepo zaupanje?

          • Ne vem, AlenkaN,
            kakšne podatke bi vi hoteli videti. Bi morda želeli vedeti do zadnje rolice toaletnega papirja, od kod je prišla v cerkveni WC?

            Če darujete Cerkvi, darujte, če vam je škoda vašega denarja za Cerkev, ga pa zadržite zase.
            Darovi za Cerkev so prostovoljni, nihče vam denarja ne bo iz žepa vlekel.

            Sploh pa – če vas te finančne reči tako zelo mučijo in zanimajo, stopite do najbližje škofije in tam povprašajte.

          • Je res preveč, če pričakujem, da bodo posamezne škofije objavile podatke o svojih prihodkih in odhodkih?

            Prav nič me ne mučijo finančne reči, ampak njihovo prikrivanje in vaše zagovarjanje slepega zaupanja.

          • AlenkaN, seveda. Popolna pokorščina. Ali nemara slabo berete cerkvene dokumente in Biblijo? Bolj, kot posiljujejo naše otroke, bolj jih moramo imeti radi. Saj to počnejo v Božjem imenu.

          • Bom kar tukaj nadaljeval…
            Spoštovani g. Eržen: iz vašega pisanja sklepam, da ste bili hudo zlorabljeni (posiljeni?). Bi nam zaupal kdo? kdaj? kako? Morda bo potem vam lažje… peace brother!

  15. G. Alenka in g. Eržen ne vesta, ali bi raje poudarila zlorabe (opisane v filmu) ali način izkaza prihodkov in dohodkov za opravljanje verske dejavnosti (predvsem tistih, ki jih država ne more – npr. cerkvenih pokopov zaslužnih komunistov).
    Vem – odločitev je zapletena:
    1. Zlorab zunaj Cerkve je dokazano več, ker je družba tako naravnana (bodisi zaradi spodbujanja potrošništva, bodisi zaradi kulturno toleriranih poročnih igric z majhnimi deklicami).
    2. Finančno poslovanje cerkva je gotovo pod drobnogledom. Ampak, kaj če nas zadolžujejo podobno, ali celo bolj kot država? Sploh sedaj, ko sta opazila novico, da Srbija še vedno odplačuje za maršala Tita?

    Ej, AlenkaN in L.Eržen, ali nista opazila, da tonemo na isti ladji? In da je prihodnost v skupnem razmišljanju, z malce dobre volje, razumnega pristopa in ne nazadnje tudi smisla za humor?

    • Seveda je zlorab “zunaj” več, kako neumna ugotovitev. Tudi trezni vozniki povzročijo večje število nesreč od pijanih. Pa to še ne pomeni, da veste, kakšno kozlarijo ste ustrelili.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite