Duhovna, stvariteljska razsežnost podjetništva

3
338

Duhovna, stvariteljska razsežnost podjetništvaBeseda podjetnik v slovenskih razmerah sproža mešane odzive in razumevanja, pogosto se celo zdi, da prevladujejo izrazito negativna, zaznamovana »s škodoželjnostjo, ki je bila v teh krajih zasejana na osnovi podjetništvu sovražnega delovanja celotnega državnega aparata« v prejšnji nedemokratični ureditvi. To je le ena izmed ugotovitev pogovora, ki so ga založba Družina, Katoliški inštitut in njegova Fakulteta za poslovne vede ter Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije (ZKPS) priredili ob nedavnem izidu knjige Podjetnik in. njegov poklic slovenskega rojaka iz Argentine, ekonomista dr. Marka Kremžarja.

Uvodno ugotovitev o (post)socialistični zavistni škodoželjnosti in zavisti je izrekel Matej Kovač, pisec spremne besede h Kremžarjevi knjigi, podjetnik, ki ta čas večino časa preživi na Hrvaškem in v Turčiji, kot pisca komentarjev pa ga poznajo bralci tednika Družina in spletnega Časnika.si pa ga poznajo predvsem kot pisca komentarjev, v katerih se pogosto loteva prav ekonomsko-političnih zagat in slepih ulic, v katerih se je slovenska družba znašla zlasti zaradi nepredelanih usedlin iz preteklosti.

Slovenski podjetniki imajo trojni izvor

Iz teh usedlin sicer izvira tudi v marsičem razumljiva kritičnost do nekaterih pojavov med slovenskimi podjetniki. Ti imajo namreč, kot ugotavlja Kovač, trojni izvor: v podjetniškem »stanu« so se pri nas po spremembi sistema znašli tisti krogi, ki so poskušali in jim je v mnogih primerih tudi uspelo zlorabiti v propadlem gospodarskem režimu pridobljena upravljavska upravičenja in jih pretvoriti v lastninska upravičenja. Druga vrsta podjetnikov, ki po Kovačevih besedah »k sreči izumira«, so tisti, ki so podjetništvo v novem administrativnem okviru videli predvsem kot priložnost za prevare in goljufije. Njihovo ravnanje je bilo mogoče predvsem zato, ker je (bila) možnost, da bodo za svoje prestopke hitro sodno procesirani, tako majhna, da nanje ni imela nikakršnega preventivnega učinka. Za obema skupinama »podjetnikov« so praviloma ostajala poslovna pogorišča, prevarani delavci in mali delničarji oziroma ogoljufani kupci in kreditorji.

Duhovna, stvariteljska razsežnost podjetništva

Tretjo podjetniško skupino pa sestavljajo ljudje, ki so z lastnim delom, inovativnostjo in kapitalom ob zavestnem tveganju prepoznali in uresničili poslovno priložnost ter ustanovili podjetja, ki so skozi razvoj iz garažnih in obrtnih razmer neredko prerasla tudi v pomembne delodajalce.

V to skupino sodi tudi drugi sogovornik pogovornega večera, Janez Debevec, direktor podjetja Faram Co., ki že 25 let nastopa na trgu prodaje osebnih, tovornih, gradbenih ter kmetijskih pnevmatik. V poslovne vode je »skočil« iz razmeroma dobro plačane in varne službe v Slovenski vojski in se tako odločil za po eni strani tvegano in naporno življenjsko pot, ki pa je po drugi strani ob številnih izzivih prinesla tudi veliko zadovoljstva, srečevanj z novimi ljudmi, kraji, kulturami. Debevec je, izzvan z vprašanjem voditeljice pogovornega večera Kaje Kosec, članice ZKPS, med drugim spregovoril tudi o duhovni, stvariteljski razsežnosti podjetništva. Uspešen podjetnik namreč prepoznava priložnosti, mimo katerih vsak dan hodi veliko ljudi, pa jih ne vidijo. Kako to pojasniti? Nekateri to razlagajo kot srečo pri uresničevanju pogosto skorajda norih zamisli, drugi govorijo o pravih ljudeh na pravem mestu ob pravem času, sam pav luči vere vtem vidi »milost Svetega Duha«, za kar je vsak dan svoje poslovne poti zavestno hvaležen.

Poslovna pot vsakega podjetnika, ki svoje poslanstvo utemeljuje v etičnem odnosu do vseh deležnikov, je tesno povezana s krepostmi, kot so razumnost, pogum, zmernost in pravičnost. Prav kreposti so, ne da bi avtor to posebej izpostavljal, tudi rdeča nit Kremžarjeve knjige.

Eden ključnih izzivov sodobnega podjetništva je torej, kako jih pri svojem delu, v katerem se prepletata svoboda in odgovornost, primerno uresničevati, da »obotavljivosti ne ‘prodamo’ za zmernost, lahkomiselnosti za pogum, skopuštva za zmernost, farizejstva in nevoščljivosti za pravičnost,« je dejal Matej Kovač.

Podjetniški poklic je v tem pogledu nenehno iskanje ravnovesja, slovenskim podjetnikom pa je pri tem, »da bi bili poslovno uspešnejši in hkrati boljši ljudje«, v veliko spodbudo in pomoč prav Kremžarjeva knjiga.

Vir: Tednik družina, foto: Katoliški inštitut

3 KOMENTARJI

  1. Hm. Jaz sem besedo podjetnik vajen uporabljati drugače. Zgornja definicija upošteva samo “velike”, medtem ko je največ Slovenk in Slovencev v podjetništvo vstopilo iz nuje.

  2. Kakšna zmeda je, ko poizkušamo govoriti o stanju podjetništva, sila neugodno, prikrito dejansko stanje v Republiki Sloveniji.

    Ob spoštovanju vedenja o sila neugodnem, prikritem dejanskem stanju moramo ločiti tri tipe podjetništva:

    Prvi tip: To je podjetništvo t.i. uhljebov. Tu se v Sloveniji da preživeti, vendar pod pogojem, da ne nasprotujejo omrežju. Vsi navedeni t.i. uhljebi v stvarnosti R.Slovenije skrbno pazijo, da so v javnosti zakritem, a stvarnem omrežju prepoznani kot »naši«. Pojavlja se v navezavi s podjetji, ki se posredno ali neposredno napajajo iz državnega oziroma lokalnega proračuna. Gre tudi za podjetja, ki so nastala še v socializmu. Vključuje tudi obsežno mrežo paradržavnih firm, svetovalnih firm, ponudnikov intelektualnih storitev, pa vse do čistilnih servisov, gradbenih serviserjev, prehrambenih servisov, vse pa pripetih na svoje, javnosti prikrite, zveze v oddelkih proračunskih naročnikov posla – javnega naročila, vključno z evidenčnimi JN.

    Drugi tip: To so tisti, čisto majčkeni samostojni obrtniki. Le-ti dejansko ne pomenijo relevantnega razvojnega naboja. Gre za tisti del najmanjših obrtničkov, ki so sami samcati in jih kot take ne bomo mogli uvrstiti v prvi tip – prevladujočih – uhljebov. Le-ti delajo za to, da s poslovnim izidom pridejo skozi mesec, kot se rečem, sicer pa ne pomenijo pomembnega širšega razvojnega naboja.

    Tretji tip: Šele ta ima močan razvojni naboj. Primeri so lahko izšli iz drugega, to je majceno-obrtniškega tipa, ali pa iz širše neobrtniških podjetniških podvigov. Šele tu so (prodorni) podjetniki v pristnem smislu besede. V stvarnosti Slovenije bo ta tip, pristno prodornih podjetnikov iztrebljan, kot se tudi reče. In sicer s strani raznih državnih (in občinskih) pooblaščencev, ki se bodo ustavili le, če pride iz omrežja uhljebov navodilo, da je »naš«.

    (smiselno po tipih, po NemirniTujec, Finance, 10.5.)

  3. Odlično!

    Prav je, da se izpostavi ustvarjalna duhovna moč podjetništva, ki gardi varno in z blaginjo postlano slovensko prihodnost.

    Nehote pa se spomnimo na negativno rušilno moč miselnosti levice, ki vidi ideal v neustvarjalnosti in uboštvu duha ter v materialnem siromaštvu.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite