Duhovitost

14
360
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Ena izmed najbolj zaželenih in cenjenih osebnostnih lastnosti je humor. Številne raziskave partnerskih odnosov kažejo, da ženske, na primer, navajajo duhovitost moških kot eno izmed najbolj privlačnih in pomembnih lastnosti namišljenega idealnega partnerja. Duhovita oseba je zaradi svojega razvitega smisla za humor nadvse priljubljena v vsaki družbi. Kaj sploh je duhovitost, smisel za humor?

Če začnemo pri etimološkem pomenu besede, duhovitost pomeni »vrtljiv duh«, torej osebo, katere duh ne počiva, tudi če je oseba mirna. V psihološkem smislu duhovitost pomeni osebo, katere duševni procesi so tako živahni, tako da nas ta oseba pogosto preseneča s svojim izvirnim načinom povezovanja pojmov v medsebojne odnose. Duhovit človek je ustvarjalen, a rezultat njegovega ustvarjanja niso praktične stvari, temveč so rezultat novi pomeni. To je oseba, ki se igra, a rezultat teh iger so nove duševne podobe, koncepti in besede.

Ko v družbi duhovitega človeka slišimo njegove »pestre« asociacije, te vplivajo na naše duševne tokove: opuščamo svoje toge duševne predstave in se začnemo še sami poigravati s svojimi duševnimi predstavami. Prav zaradi tega, ker s svojimi originalnimi povezavami žgečka duševne tokove drugih ljudi in povzroči, da se poleg njega tudi drugi s tem sprostijo in razbremenijo, je duhovit človek priljubljen v družbi. Duhovit človek svojo igro, svoj »duh« vnaša v dano družbo in jo razvname ter poživi.

Če želim biti duhovit, moram biti sproščen, saj si samo v stanju sproščenosti lahko dovolim igranje s povezavami pojmov. In ko je nekdo sproščen in ko se igra, potem je spontan. To je še ena družbena moč duhovitih ljudi, saj ne samo da se v njihovi družbi težko dolgočasimo, temveč nas spodbuja, da postanemo spontani.

Zaradi vsega tega se zelo duhoviti ljudje težko upirajo pozivom, da zavzamejo v družbi vlogo zabavljača. Čeprav je prijetno preživeti nekaj časa v družbi nekoga, ki nas zabava s svojim humorjem in nas s tem sprošča, je za kakovost mojega življenja bolj pomembno, da najdem in izražam svoj smisel za humor. Obstaja veliko situacij v življenju, v katerih nam duhovit odnos do sebe, drugih in sveta lahko precej pomaga.

Čeprav številni mislijo, da je duhovitost prirojena, danes vemo, da je duhovitost sposobnost, ki se jo učimo in jo razvijamo od otroštva naprej. Če je otroku dovoljeno sanjariti, se igrati z duševnimi podobami, ki jih otrok med seboj povezuje na neobičajen način, bo otrok krenil po poti duhovitosti, ko dojame, da njegove domislice zabavajo druge ljudi. Če otroku prepovemo, da se »poneumlja« in od njega ves čas zahtevamo resnost, potem mu s tem zmanjšamo možnost, da bi razvijal svojo duhovitost. Ko otroku, ki se igra in v tej igri vozi škatlico kot letalo, »racionalni« starš govori, da to ni letalo, temveč samo navadna škatlica, s tem ne razvija otrokove racionalnosti, temveč duši duh otroka. Duh pa je, seveda, naše največje bogastvo.

Prevedel Robert Šifrer. Prvič objavljeno na portalu politika.rs. Objavljeno z dovoljenjem avtorja, več o Zoranu Milivojeviću lahko preberete na povezavi.

14 KOMENTARJI

  1. Vrhunec teksta je zadnji stavek: “Duh pa je, seveda, naše največje bogastvo.”

    Za večino ljudi (tudi v Cerkvi in med kleriki na položajih) je denar, kapital največje bogastvo. Še toliko bolj socialistom, ki se glasno borijo proti kapitalu, a so celo življenje birokratski paraziti. Vsi se borimo za vsakdanji kruh. Tisti, ki besedno prezirajo denar, pa so poleg pohlepnežev še hinavci na kubik.

    Marsikatera mamica bo zaradi estrogena in sentimentalnosti rekla, da so otroci največje bogastvo.

    Za Srbe velja, da so duhoviti. Slovenci pa smo ravno obratno zadrgnjen, pretirano resen (a v resnici neodgovoren) narod. Odkod imamo te nemške, pruske, protestantske poteze, ki se kažejo v janzenistični hereziji (Blaise Pascal)? Ko se to združi s provincialnostjo in rovtarstvom, potem razumem, da večino mladih beži v nasprotje zatohlemu katolištvu in zadrti “desnici”.

    Kar je na koncu zadrtil Milivojević, se večina kristjanov in “desničarjev” sploh ne zaveda kakšno ustvarjalno in prebojno moč imamo kristjani v pristnem iskrenim odnosu s sv. Duhom. Kot igriv David proti mogočnemu materialistu (komunistu) Goljatu.

    A ne, kristjani raje defetistično jamrajo kako nimajo toliko kapitala, tolikih institucij, medijev, komunističnega orožja. Tekmujejo s komunisti kdo bo bolj komunističen, militarističen in zadrt.

    Zato so mladim pod 50 v večini ne privlačni, odtujena sekta.

    Poglejmo kateri politiki so bili duhoviti. Erjavec, Gros,. potem pa zmanjka.

    Veselje v Gospodu je naša moč. Duh veje, kjer hoče. Ustvarjalnost je možna samo v tistem lokalnem okolju, kjer je sprejemanje šibkosti in drugačnosti. Farizeji pa šibajo negativno selekcijo.

    Zadrtost nad zadrtostjo in vse je zadrtost bi Pridigar parafraziral svoj izrek o nečimrnosti, ko bi obiskal Slovenijo.

  2. Duhovitost ima neverjetno pozitivno moč, ne le v odnosu do samega sebe, ampak tudi v odnosu do drugih.

    Z njo lahko uspešno premagujemo stres, črnoglednost…

    Z njo rešujemo na uspešen način medsebojne odnose:

    – ustvarimo vedrino in medsebojno naklonjenost ter se približamo drug drugemu

    – na duhovit način lahko povemo nekaj, o čemer ne bi upali govoriti…

    Vendar pa so v duhovitosti velike razlike oziroma razponi.

    Nekatere duhovitosti so na nivoju, so inteligentne , imajo moder življenjski poduk in zvišujejo vrednotni standard skupnosti.

    Druge pa so prostaške in žaljive ter plehke in zni
    žujejo vrednotni nivo posameznika in skupnosti.

    Navedenih odločilnih dejstev, bi se morali zavedati mediji, zlasti še TV.

  3. POzitivne duhovitosti so me že v otroških letih naučili
    podeželski ” siromaki”, ki niso imeli skorajda ničesar. So pa hodili drugim pomagat in si tako zaslužili nekaj. Če druga ne so vsaj dobili za hrano in pijačo. In prabv ti so držali v družbi štimungo, da je bila družba pozitivno vedra.
    Takšnih je bilo do leta 1980 na deželi precej. Teh ni prikazovala statistika kot nezaposlene, pa čeprav je bila brez njih nezaposlenost v SRJ 6 &.

    In če duhovitost teh ljudi primerjam z današnjimi, ki so brezposelni in prejemajo socialno pomoč.

  4. In spet smo pri medijih, ki širijo na vse pretege črnogledost, slabo voljo in prikrito sovraštvo.

    Na ta način povzročajo pri ljudeh mnogo psihičnih travm, zaradi česar se ne morejo izkopati iz svoje neugodne življenjske situacije in se zatečejo k pogubnemu neusvarjalnemu pesimizmu.

    • Temu kar zadnje čase zaznavam na TV-ju bi js reku nekakšno drsenje k blaznosti.

      Ma ja: prepovedi, vsiljevanje racionalnosti potem klofute in podobno. No pa smo spet tam. Kako se že reče – aja – permisivna vzgoja. Kar se mene tiče sem predvsem proti skrajnostim. Se pravi proti tistim, ki uživajo v deljenju klofut in proti tistim drugim, ki uživajo v prestopanju omejitev.

    • V težave in stiske pa pade človek, ki se odklopi od duhovnega vira in se nalepi na malike , ter počasi skupaj z njimi okameni.

  5. Kdor je duhovit, dominira v družbi. Zato je duhovitost tudi lastnost, ki pomembno prispeva h karizmi človeka in njegovemu voditeljskemu talentu. Dobri voditelji so vsaj malo tudi duhoviti.

    Komunistični voditelji v glavnem niso bili duhoviti, saj na svoj položaj niso prišli zaradi svojih človeških in upravljalskih sposobnosti, temveč zaradi sile, s katero so razpolagali.

    Žal se sedanje stanje pri nas kaj dosti ne razlikuje od tega v preteklih časih.

  6. Že sam koren besede “duhovitost” je zelo pomenljiv, saj opozarja, da z duhovitostjo krepimo duha, dušo.

    Svojo dušo in dušo drugih.

  7. Hmm.

    “Če želim biti duhovit, moram biti sproščen. ”

    Po svojih izkušnjah bi rekel, da je zgornji stavek oksimoron. Ne zmorem postati sproščen in hkrati v notranjem dialogu sebi govoriti MORAM BITI SPROŠČEN.

    Vsak MORAM je pot ven iz sproščenosti, in je pot v obratno smer: v moraliziranje in zategnjenost, zakrčenost.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite