Na Facebooku obstaja več skupin, ki skrbi za visoko raven slovenskega jezika, na primer za pravilno rabo rodilnika ali dvojine, ali pa se člani tudi posmehujejo pravopisnim in prevajalskim napakam. Med njimi je tudi stran Skropucalo.si z več kot 3400 člani, ki objavljajo fotografije jezikovnih skropucal. Med objavljenimi primeri najdemo objave trgovcev in gostincev, objave z oglasnih desk, spleta, novinarske prispevke, pa tudi objave državnih organov. Zanimalo nas je, če na Inšpektoratu Republike Slovenije za kulturo in medije glede napačne javne rabe slovenščine kako ukrepajo. Na Inšpektoratu so nas usmerili na Ministrstvo za kulturo.
Na Ministrstvu so nas podučuli, da Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) načeloma ne predpisuje kakovosti jezika, izjema je 15. člen ZJRS, ki določa jezik besedil ob prodajnih izdelkih in storitvah, in sicer deklaracij in navodil za uporabo pri živilih, zdravilih in fitofarmacevtskih sredstvih. Na omenjeni strani je moč najti tudi takšne primere, vendar ministrstvo ni prekrškovni organ, ki bi ob morebitnih kršitvah zakonodaje lahko ukrepal. Tako tudi niso ukrepali v primerih, ki so zabeleženi na Facebook strani Skropucalo.si.
Sicer na Ministrvu spletne strani, na katerih se izmenjuje tovrstne informacije in mnenja, spremljajo, saj jih zanimajo “zlasti z vidika stališč govorcev oz. jezikovne klime”. “Resne kršitve zakona, torej jezikovnih pravic govorcev, nam po navadi državljani sporočijo neposredno ali pa jih zaznamo iz medijev. V takih primerih nemudoma z zadevo seznanimo pristojni inšpektorat, ki v skladu s postopkom obravnava morebitno kršitev,” so nam še povedali na Ministrstvu za kulturo.
Kakovost besedil naj bi sicer predpisovali jezikovni priročniki, zlasti slovar, slovnica in pravopis. Na Ministrstvu še menijo, da bi bilo uzakonjanje kakovosti jezika problematično, ker bi se “v tem primeru najbrž prav vsi kdaj znašli v prekrškovnem postopku, zlasti pa tisti, ki zaradi različnih okoliščin, na katere zelo težko ali pa ne morejo vplivati, nimajo visoke jezikovne zmožnosti”.
