Državni svet: po koroškem, po kranjskem

10

Štiri vladajoče stranke (SDS, DL, NSI in Desus) so v parlamentarni postopek vložile predlog za ukinitev Državnega sveta.

Takšen “zgornji/drugi dom” kot je slovenski Državni svet je – z izjemo podobne ustanove na Irskem – evropski unikum. Glede na način voljenja svetnikov se zdi kot nekakšen relikt prejšnjega režima. Glede na sestavo bi lahko celo dejali, da gre za nekakšno korporativistično strukturo – oznako, ki bi jo levica verjetno vehementno zavrnila.

Sodeč po literaturi je pri dvodomnosti slovenskega parlamenta vztrajal predvsem dr. France Bučar. Kakršnikoli so že bili razlogi za nastanek Državnega sveta, dejstvo je, da ta organ v času svojega obstoja ni uspel najti pravega prostora pod soncem. Ukinitev Državnega sveta se tako zlasti v sedanjih javno-finančnih razmerah zdi nadvse privlačna rešitev.

Ne pa edina. Morda je čas, da razmislimo o alternativi, ki bi Državni svet nekoliko zmanjšala (denimo iz sedanjih 40 na 30 ali celo manj svetnikov – tudi število poslancev Državnega zbora je primerjalno preveliko), predvsem pa preobrazila v predstavništvo regionalnih interesov. (Stvar presoje je, ali bi nove svetnike volili regionalni sveti, ali občinski sveti ali pa volivci neposredno.)

V novem Državnem svetu bi lahko – ob predstavnikih regij – našli tudi elegantno rešitev za parlamentarno zastopstvo Slovencev po svetu, pa tudi za Rome in t.i. novodobne manjšine (osebe jugoslovanskih narodnosti). Zastopstvo teh skupin se že nekaj časa napoveduje kot potencialno zahtevno vprašanje, ki bi lahko vodilo v nove delitve, namesto v krepitev nacionalne kohezije.

Slovenija že dolgo zamuja s svojo politično regionalizacijo. Ta bi v sedanjih razmerah lahko vlila nekaj več dinamike v razvoj posameznih regij in prispevala k zmanjšanju občutka prevelike centralizacije – občutka, ki je očitno prisoten, a je glede na velikost Slovenije vendarle težko razumljiv. Nastanek regij bi olajšal črpanje EU sredstev in pomagal preprečiti, da bi zlasti revnejše obmejne občine postale zgolj privesek gravitacijskih centrov za avstrijsko in italijansko, ali pa tudi,  v primeru Reke in Zagreba, za hrvaško mejo.

Poleg tega bi pokrajine (in posledično novi Državni svet) lahko ugodno vplivale na razvoj kakovostne politične elite, kot nekakšne pripravljalnice na ukvarjanje s politiko na državni ravni.

Slovenci še vedno zelo veliko damo na regionalno identiteto, na identiteto, ki smo si jo ustvarili v času zgodovinskih avstrijskih dežel: Kranjska (zgornja – Gorenjska, spodnja – Dolenjska, Notranjska), Štajerska, Koroška, Goriška (s Krasom), (severna) Istra in seveda (nekoč madžarska dežela) Prekmurje. (Ljubljana kot glavno mesto bi si morda zaslužila status posebne regije.) Na najmanj odpora prebivalcev bi lahko računala prav takšna razdelitev, saj so ta imena globoko zasidrana v čutenju ljudi. Kako bi se ljudje prepoznali v pokrajinah z naslednjimi imeni: Goriška, Kras in Istra; Kranjska in Koroška; Štajerska (in Koroška); Prekmurje? Oživiti ime kot je “Kranjska” (v času, ko si prizadevamo za zaščito kranjske klobase) in spomnimo, da je del Koroške ostal izven Avstrije in da Istra ter Goriška nikakor nista le v Hrvaški oz. Italiji – to bi bile lahko vsestransko pomembne poteze.

Še bolj pereče vprašanje pa je, katere pristojnosti naj ima (takšen ali drugačen) Državni svet. Polna dvodomnost v smislu, da bi vsak zakon zahteval tudi potrdilo Državnega sveta je za državo kot je naša neracionalna izbira. Razumna rešitev bi za novi Državni svet težko določila bistveno širše pristojnosti od tistih, ki jih Državni svet uživa danes.

10 KOMENTARJI

  1. Kakšna alternativa? Kakšno zmanjšanje? Zakaj plozaš oslarije? Se hecaš? Si zblojen?
    Kakšno alternativo ti lahko ponudijo kavčići, mencingerji, štrukelji, semulići, ščernjavići in kar je še državnosvetnih preverjenih jugopartijskih kadrov?

    Pamet v glavo in raje išči alternative, kako bi omenjene nekam izvozili, tudi zastonj oz. na naše enkratne stroške.

    Ali si tudi ti kak, ki živi s temi titovimi omladinci na luni?

  2. Janša hoče Državni svet ukinit zgolj iz enega samega razloga – ker je ovira njegovi avtoritarni vladavini.
    Če to ne bi bil, bi se zavzemal za njegovo ohranitev, saj je ta organ primeren za odlagališče raznih tretjerazrednih poslušnih aparatčikov tipa Grims, Gorenak, Marinič …

      • Če sem nekoliko ciničen: v bistvu imaš prav. SDS je že sama po sebi odlagališče enih čudnih, zavoženih človeških bitij.

        • G. Janko, pa primerjajte zavozenost clanov SDS s pripadniki drugih, t.i.”levih” strank! Se enkrat ste dokazali, da se sprenevedate brez primere in trdite nekaj, cesar niti slucajno ne morete dokazati.
          Ampak te metode diskreditacije so nam ze dobro in dolgo znane…
          Pa se glede ocitane “avtoritarne” vladavine JJ: vsa komunisticna trobila mu jo ocitajo in jo oznacujejo za nesprejemljivo, nedemokraticno itd., pri Jankovicu pa njegovo dokazano avtoritarno odlocanje stejejo za vrlino. In se mimogrede – Jansa mora trenutno koordinirati 5 strank. Ce mu uspeva taksna avtoritarnost, pa mora biti izjemno sposoben…

          • Uf, ja, Marinič, Koprol, Rupel, Černač, Rupar … so svetli primeri moralne neoprečnosti, ni kaj! Da o mentalnih ubožčkih tipa Grims, Cukjati, Hrovat … ne zgubljam besed …

  3. Državni svet je v takšni obliki, kot je zdaj, nepotreben. Gotovo je korporativističen, ne vem, zakaj tudi politični levičarji tega ne bi priznali. Kakršenkoli že je, nima nobene prave funkcije, kar je razvidno tudi iz zgodovine samostojne slovenske države in iz medijske pozornosti. Tu in tam dajo kakšen veto, to pa je tudi vse.

    Se strinjam z avtorjem, svet pokrajin bi bil mnogo bolj uporaben, seveda, ko se bomo enkrat zedinili okoli števila le teh, kar lahko še traja. Ampak če bo to pomenilo, da bomo po toliko občinah, kolikor jih že imamo, dobili še na desetine pokrajin, bo to zagotovo narobe. Čim manj pokrajin, tem bolje, več kot deset pa zagotovo ne. Zagotovo pa bo potem takšen svet pokrajin moral imeti več pristojnosti, sicer bomo spet plačevali nekaj, kar ne bo delovalo in kar ne bo potrebno. Drugi dom je lahko zelo uporaben kot še eno varovalo v delovanju države.

  4. Kar se tiče sveta kot odlagališča zalužnih kadrov, je bolje, da jih stranke odlagajo v tak benigen organ, kjer ne morejo narediti dosti škode, kot pa da jih nastavljajo na dipolmatske in na evropske položaje, kjer nam delajo sramoto, denimo Reberc, Koprol, Rop, Cvikl in še bi se našlo.

    Kar pa se tiče pokrajin, je vendar treba pazit, da ne bodo premočne, verjetno bi jih moralo biti kaki 10 do 12, da ne bi dobila v času krize kak od njih kake secesijske popadke. To se v težkih časih rado dogajo kot pričajo primeri Škotske v VB ali pa Baskije in Katalonij v Španiji ali pa nenazadnje Jugoslavije, v kateri je bila tudi Slovenija samo ena od regionalnih enot, ki je v času gospodarske in politične krize šla na svoje.

    • Primož, 10-12 pokrajin je za dvomilijonsko Slovenijo, ki meri nekaj več kot 20.000 kvadratnih kilometrov, preveč. Prej bi rekel od 7-9.

Comments are closed.