Andrej Tomelj: Državna zastava ni ne capa ne cipa

14
932

Državna zastava ni ne capa ne cipaŽivimo v času vsesplošnih zlorab. Nepregledni množici resnično ali dozdevno zlorabljenih oseb, predvsem žensk, se je pridružila tudi neoseba, ki simbolizira Republiko Slovenijo, državna zastava.

O rojstvu zastave RS smo že mnogokaj slišali in brali; tako o (ne)primernosti in nespoštovanju pravil pri njenem oblikovanju kakor tudi o nespametno zapravljeni prednosti pri uporabi rdeče-modro-bele zastave (brez dodanega grba) pred Rusi. Mimogrede, današnja ruska državna zastava je bila le ruska mornariško-trgovska zastava od Petra Velikega do komunistične oktobrske revolucije in ne državna zastava. Slednja je bila v carski Rusiji belo-rumeno-črna. V dosje slovenske blaznosti sodi seveda tudi boleče (uradno) slovo od rdeče zvezde na naši zastavi in njen nadomestek z grbom.

Dovoljena in nedovoljena skrunitev državne zastave

Slovenska javnost je bila pred dnevi deležna izdatnega poročanja in tudi video posnetka o histeričnem izpadu demonstrantke v Ilirski Bistrici. Žurnalisti so med seboj kar tekmovali v ugibanju, ali je anonimna demonstrantka že bila ali šele bo predana roki pravice. O tem, da je bilo med predirljivim kričanjem njeno udarjanje z zastavo ob tla nesprejemljivo, ni nobenega dvoma. Pa jo vendarle poskusimo razumeti, ali kot pravimo, poiščimo olajševalne okoliščine. Ženska je zgubila zaupanje v skrajno cagave in preračunljive slovenske politike, ki invazijo pribežnikov rešujejo z nizom improvizacij, pri katerih je zdaj v ospredju azilni dom v Jelšanah.

Zastava na demonstraciji je žal postala ničvredna capa.

Lani ob priliki podeljevanja Prešernovih nagrad so se kresala mnenja o skrunitvi slovenske zastave. Provokatorka Simona Semenič, ki ima status umetnice, je, kot se še dobro spomnimo, državni grb na zastavi nadomestila z nosečniškim trebuhom. »Umetnice« za skrunitev državnega simbola ni dosegla roka pravice, ampak je prejela nagrado Prešernovega sklada. Naklepno sramotenje in norčevanje je bilo spoznano za umetnost in nagrajeno!

Zastava je postala raztrgana cipa.

Dovoljene in nedovoljene zastave

Pravila o izobešanju in uporabi državne zastave so nedvoumna, vendar ostajajo več ali manj samo na papirju. Pri množičnih prireditvah smo v tretjem desetletju (na deklarativni ravni) demokratične Slovenije priča čudaškim nenapisanim pravilom: na državnih proslavah se košatijo zastave z rdečo zvezdo, državne zastave, kakršne so uzakonjene v Ustavi, pa se razposajeno vijejo predvsem na športnih prireditvah. Zastave iz časa komunizma često vihrajo ob navzočnosti najvišjih državnih funkcionarjev. Ti s pišmeuhovskim odnosom do državne zastave provokatorjem in komunističnim nostalgikom dajejo dodatnega vetra v jadra.  Opuščanje dolžnega ravnanja ni skregano samo s pravili ampak tudi z zakonom. Kje so svobodni novinarji svobodnih medijev, ki bi morali v en glas zahtevati preprečevanje in sankcioniranje komunističnih provokacij? Kje je policija, ki ima na papirju jasno in lepo zapisana tri temeljna poslanstva: zagotavljati varnost posameznikom in skupnosti, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, krepitev pravne države? Krepitve pravne države in varovanja temeljnih svoboščin ne more biti brez spoštovanja državnih simbolov. Žal velja ugotovitev, da so zastave z rdečo zvezdo v Sloveniji dovoljene in nikakor niso prepovedane.

Pred petimi leti so na nogometni tekmi v Argentini navijači razvili slovensko zastavo z zgodovinskim kranjskim grbom (modrim orlom). Dežurni varuhi komunistične revolucije so ta obrobni dogodek poskušali povzdigniti v mednarodni škandal in vsevprek blatili slovenske izseljence v Argentini. Pri športnih navijačih je iznajdljivost za vzbujanje pozornosti z zastavami, transparenti in hrupom brezmejna. Uporaba zgodovinske kranjske zastave naj bi bila nedovoljena.

Dežurni provokatorji

Čeprav se mi upira pisati o ženski z nadpravicami, nikakor ne morem mimo Svetlane Makarovič in njenega odnosa do državne zastave in drugih simbolov. Slavospevom rdeči zvezdi je v teh dneh dodala laž o izobešanju zastav. Trdila je namreč, da še ni izobesila zastave. Ali je sama obesila katalonsko zastavo na balkon ali kdo drug, ni pomembno. Pomembno je, da je zastava visela na njenem balkonu in delala družbo rdečemu madežu (zvezdi) na beli rjuhi.

Hrvaška ni Slovenija in Velebit ni Porezen. Če smo se morali Slovenci sprijazniti s tem, da se pri nas pogosto vijejo zastave rajnke SFRJ, Hrvatje slovenskega izzivanja z izobešanjem zastave z rdečo zvezdo na vrhu Velebita verjetno ne bodo jemali za neokusno šalo.

Zaman čakamo na spoštovanje s strani tujcev, če ne premoremo samospoštovanja, če se Slovenci ne spoštujemo med seboj, če ne spoštujemo ne svoje države ne državnih simbolov ne zgodovinske resnice. Tudi če nismo zadovoljni z izgledom naše zastave in grba, državljanski ponos in zdrava pamet zahtevata, da ju spoštujemo. Slovenci imamo eno državo in le eno zastavo.

Foto: Sergio Paoletti

14 KOMENTARJI

  1. Čemu služi Deklaracija o suverenosti države RS iz leta 1990, 2. julija !
    V 3. členu je zapisano, da v skladu z načelom suverenosti morajo vsi državni organi in organizacije zagotavljati, da bodo vsi organi in organizacije na območju republike Slovenije poslovali v skladu z veljavnim pravnim redom v RS.
    Uporabljena državna zastava ni v skladu z Ustavo RS in torej ni dovoljena za uporabo v RS.
    Kaj delajo državni organi RS, da take stvari ne preprečijo in sankcionirajo !! Bodimo suvereni državljani !!

    • »Čemu služi Deklaracija o suverenosti države RS iz leta 1990, 2. julija ! […] Uporabljena državna zastava ni v skladu z Ustavo RS in torej ni dovoljena za uporabo v RS.«

      Sklicevanje na Deklaracijo (1990) danes, torej leta 2019, je tudi v primeru zastave z rdečo peterokrako zvezdo neutemeljeno in krepi simbole preteklega režima. Navedena Deklaracija namreč zahteva, da se spoštuje tedaj veljavni pravni red in Ustavo (S)RS, to je tisto iz leta 1974 z amandmaji, ki v 9. členu določa, da je zastava: »belo-modrordeča z rdečo peterokrako zvezdo na sredi.«

      Veliki prelom z, na primer zastavo brez rdeče peterokrake zvezde, pa je nastopil takole:
      – z ustavnim amandmajem številka C dne 24. 6. 1991, objavljenim v Uradnem listu RS št. 1 z dne 25. 6. 1991, ki določa, da je zastava »belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije«.
      – nova državna zastava naj bi bila prvič javno dvignjena 26. junija 1991 na ljubljanskem Trgu republike.
      – od 23. 12. 1991 dalje zastavo utemeljuje naša veljavna Ustava, poleg te pa od 11. 11. 1994 dalje tudi Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. Slednji v 1. odstavku 3. člena določa, da: »Slovenska narodna zastava označuje pripadnost slovenskemu narodu.«

      • Ob v prispevku predstavljenih primerih grobe uporabe državnih simbolov je, vzporedno našim čustvom z željo po policijskem kaznovanju, prisotna pravica do svobode izražanja. Prav ta je ena od glavnih točk državnega sistema, po katerih se naš novi državni sistem loči od totalitarnih sistemov.

        Slovenija se loči od preteklosti prav v izjemno (ekstremno) obsežnem varstvu pravice drugih oseb do svobodnega izražanja. V tem je prvinska razlika s totalitarizmom. Na eni strani je totalitarizem, v katerem se bo policijsko preganjalo svobodo izražanja vseh oseb. Na drugi strani pa je od leta 1991 dalje Slovenija, v kateri naj ne bi preganjali, temveč obsežno varovali območje svobode izražanja (razen (!) v določenih primerih – glej v predhodnem komentarju naštete zakonske primere).

        Po tej kratki osvetlitvi lahko primeroma testiramo svoje notranje impulze glede obsežnega varstva pravice do svobode izražanja vsake osebe:

        A. Dejanja glasbenikov Laibach leta 1983 na zagrebškem Biennalu z odrsko filmskim prikazovanjem penisa in Josipa Broza Tita.
        B. Dejanja glasbenikov Strelnikoff leta 1998 nad reprodukcijo slike Leopolda Layerja Marija Pomagaj.
        C. Dejanja umetnice Simone Semenič leta 2018 nad zastavo Republike Slovenije.
        D. Ali pa npr. dejanja Flemminga Rosea, urednika danskega časopisa Jyllands-Posten (Jutland Posten) leta 2005 nad upodobitvijo Mohameda.

          • Člene o svobodi izražanja je v naši državi, za razliko od pretekle totalitarne, potrebno uporabiti.

            Primer kaznivega pa je ravno te dni oglas »#HATEBETTER« v središču Ljubljane.

            Oglasi »#HATEBETTER« so postavljeni na zelo prehodne javne površine (npr. na Slovenski cesti ob postajališču na ploščadi Ajdovščine), kjer je čez dan polno nedoletnih otrok, ki se grobo agresivni vsebini oglasa, ki vzbuja močno asociacijo na potekajoč akt grobega posilstva ne morejo izogniti.

            Nadalje oglasi predstavljajo izostreno barvno fotografijo velikega formata. Slikovni oglas že na prvi pogled v mimoidočih osebah vzbuja močno asociacijo na potekajoč akt grobega spolnega napada na povsem golo belopolto žensko, ki je zgolj v modrcu, katerega med aktom trgajo z nje, vse navedeno pa v povprečni mimoidoči zdravi odrasli osebi ter v vseh mimoidočih otrocih, vzpodbuja silovito čustveno reakcijo prvenstvenega strahu pred posilstvom in njihove splošne telesne ogroženosti.

            Roke, ki na oglasu ponazarjajo navedeni spolni napad, pa so poudarjeno temnopolte, nekatere sicer očitno pobarvane, s čimer oglas hkrati prisili mimoidoče v močan čustven odziv rasnega strahu.

  2. Zgodilo se je, da so objestni slovenski turisti zastavo komunisticne Jugoslavije izobesili na Velebitu. Tam, kjer so potekale pomembne osvobodilne bitke hrvaske vojske proti agresorski vojski, ki je do konca nastopala s tem simbolom in zastavo.

    Skoda, da niso dobili in zaprli teh komunisticnih provokatorjev. V Sloveniji so tako ali tako na varnem. Morda tudi pri koritu. Simbolno gotovo.

    Skoda, da jih niso vsaj pretepli tamkajsnji lokalci.

  3. Cudi me tudi, da so lokalne trzaske oblasti in karabinjerji tako tolerantne do skupin, kot jo vidimo na fotografiji na osrednjem trzaskem trgu. Skoraj gotovo gre za protizakonito pocetje. Ce ne drugega, plezanje po kandelabrih in namescanje zastav, ki z mestom in drzavo nimajo nic, tja.

  4. Feler je v Zakonu o uporabi slovenske zastave, grba in himne, ki ne vsebuje kazenske določbe:

    – za neprimerno uporabo slovenske zastave, torej za zaničljivo in podobno uporabo zastvae
    – za uporabo tujih zastav namesto slovenskih zastav v javnosti in na zborovanjih.

    Ko sem podal predlog vladi, naj se v tem smislu dopolni zakon o slovenski zastavi, so mi odgovorili, da takšen predlog ni dobil dovolj podpore.

    Takšno neurejeno zakonsko stanje pa je kot nalašč, da se ravna s slovensko zastvo nedostojno in da se namesto slovenske zastave uporabljajo na zborovanjih jugoslovanske, albanske in druge zastave.

    • Ampak, kako to mislite, da naj glede slovenske zastave ne bi vseboval kazenske določbe.

      Zakon jih vsebuje, npr.:
      1. Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi vsebuje kazenske določbe: uporaba v obliki ali z vsebino, ki je v nasprotju z Ustavo RS ali tem zakonom (čl. 26).
      2. Zakon o varstvu javnega reda in miru vsebuje kazenske določbe: uničevanje slovenskih državnih simbolov (zastava) (čl. 13); izobešanje tuje zastave (čl. 14); vzbujanje nestrpnosti (čl. 20).
      3. Kazenski zakonik vsebuje kazenske določbe; sramotitev slovenskega naroda (čl. 165); sramotitev republike Slovenije (čl. 163); javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti s sramotitvijo narodnih simbolov (čl. 279).

  5. Dokler slovenska vlada ne bo predlagala slovenskemu parlamentu dopolnitve zakona o uporabi slovenske zastve, ki bo preprečeval oziroma sankcioniral zlorabo slovenske zastave in uporabo tujih zastav namesto slovenskih, bo s takšnim malomarnim odnosom do slovenskih državnih simbolov, podpirala zlorabo oziroma neuporabo slovenskih državnih simbolov.

  6. Uporaba v obliki in vsebini, ki je v nasprotju z ustavo, ni dovolj konkretna, saj bi moralo tudi v zakonu pisati, da je prepovedana uporaba tujih zastava na javnih shodih ipd. Sodišča v takšnem primeru zavračajo predloge za kaznovanje storilcev.

    Izobešanje tuje zastave ni isto kot uporaba tuje zastave na javnih shodih.

    Poleg tega pa se o tej problematiki v pravnem pogledu sploh ne razpravlja.
    Torej nekomu ustreza, da je tako kot je. Da se še naprej ignorirajo in sramotijo slovenski državni simboli.

Prijava

Za komentiranje se prijavite