Države povečujejo svoje zaloge zlata

3
33

Kitajska nacionalna televizija spodbuja ljudi k nakupu zlata in še zlasti srebra. Prebivalce ozaveščajo, da naj svoje prihranke hranijo v tej »večni« valuti. V Nemčiji so glede te tematike izredno aktivni tiskani mediji. Ne mine dan, da ne bi Nemci prebirali o zaščiti svojih prihrankov s plemenitimi kovinami. Zlasti za Nemca je to precej pereča tematika. Spomini o razvrednotenju denarja zaradi povišane inflacije so še zelo sveži.

Tudi centralne banke po celem svetu hranijo zlato. Države kot so Nemčija, Francija, Italija in recimo Portugalska imajo več kot 70 % svojih rezerv hranjenih v zlatu. In če so države v zadnjih dvajsetih letih zmanjševale svojo neto vrednost zlata, je od leta 2010 opaziti obrnjen trend. Svoje zaloge zlata so povišale za skoraj pet (5) krat.

Največji (uradni) kupci zlata v zadnjih letih pa so ravno države v razvoju, ki očitno ne zaupajo več dolarju kot vodilni svetovni valuti: Turčija, Mehika, Filipini, Rusija, Tajska, Venezuela, … Med temi državami bi gotovo bila tudi Kitajska, a podatkov o količini zlatih zalog že vse od leta 2009 ni osvežila. Izvoz zlata iz države pa je celo z zakonom prepovedala. Ta država je od leta 2007 največja proizvajalka zlata – razvili so lastno tehnologijo rafinacije rude, in sedem njihovih kovnic zlata je že na seznamu ‘Good delivery’, ki je sinonim za zlato najvišjih mednarodnih standardov.

Nemci se zavedajo pomena zlatih rezerv

In če se vrnem k evropski velesili. Konec leta 2012 je imela Nemčija 3.391 ton zlatih rezerv v skupni vrednosti 137,51 milijarde evrov. Zaradi pritiskov med hladno vojno je večino teh zalog hranila izven države in ob padcu berlinskega zidu imela kar 98 % vseh zlatih rezerv v hrambi izven lastnih meja. Z nastopom gospodarske krize, ki ne pojenja, se na nemško centralno banko ‘Bundesbank’ zgrinjajo vedno večje kritike, da nima nadzora nad svojimi rezervami. Pojavljale so se celo trditve, da je bila Nemčija izigrana in teh rezerv ni več. Pred nekaj dnevi je centralna banka napovedala, da bodo do leta 2020 v domovino pripeljali 700 ton lastnih zlatih rezerv. Zanimivo se zdi, da bodo potrebovali celih sedem let, da bodo pri današnjih transportnih možnostih prepeljali le del svojih zlatih rezerv.

Medtem pa tudi fizični vlagatelji ne sedijo križem rok. Po nekaterih podatkih imajo Nemci 8.000 ton fizičnega zlata v lasti, kar je skoraj 2,5 krat več od lastništva svoje centralne banke. Preračunano ta količina predstavlja tri (3) unče zlata na vsakega Nemca. Če bi želeli Slovenci imeti toliko zlata, bi to pomenilo 190 ton. Trenutno slovenska centralna banka hrani zgolj 3,2 toni zlata.

Če je zlato primerno za državo, zakaj ne bi bilo tudi zame?

Zakaj torej države hranijo zlate rezerve? Uradna razlaga se glasi, da želijo s tem »zaščititi svoje nacionalne interese«. Države se torej zavedajo, da s papirnatim denarjem ne morejo ohranjati realno vrednost svojemu premoženju. Pa vendar danes bankirji državljanom celo odsvetujejo nakup plemenitih kovin in ponujajo višje obresti, če za daljše obdobje vežemo svoje prihranke. Moram se vprašati: če je danes zlato dobro za države in ga pospešeno kupujejo, zakaj ne bi bilo primerno tudi zame in za moje prihranke?

Razvoj in razplet dogodkov v preteklosti kažejo, da je vedno dobro imeti del prihrankov v fizični obliki zlata in srebra. V gospodarskih krizah pa postane lastništvo plemenitih kovin nuja. Za reševanje krize so samo ZDA potrojile količine denarja v obtoku (v kratkem bo kongres potrdil nov dvig dolga), EU je dolg podvojila. Tako se počasi denar razvrednoti. Plemenite kovine pa tradicionalno že tisočletja ohranjajo svojo notranjo realno vrednost. In več kot očitno to vlogo igrajo tudi v zadnjih desetih letih, ko dolg držav vedno hitreje narašča.

Foto: anja

Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.

3 KOMENTARJI

  1. Slaba stran zlata je,, da je mrtev, da ni v obtoku , da ne prinaša obresti in da slabi kapital, ki bi se sicervložil v razvoj podjetij. Podobno je tudi z denarjem, ki ga imajo nekateri v bančnih sefif.

    Vse to je tudi vlivalo na nastanek finančnoekonomske krize. K njej je logično več prispeval tisti, ki ima več premoženja, razpršenega tudi v zlatu ipd.

    Zanimivo je tudi, da preprodaja zlata ni obdavčena, kar je zopet v prid tistim, ki imajo veliko bogastva in v škodo državnim blagajnam, ki skrbijo za skupno dobro.

  2. Države povečujejo zaloge zlata , KUČANOVI FORUMCI , pa kopičijo nakradeno po davčnih OAZAH ! TUERK tudi ni zaupal svojih prihrankov našim bankam , v dobrobit in koristim države , ki jo je vodil !

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite