Na slovenski kulturni praznik – Prešernov dan zvečer, je bila v dvorani Primoža Trubarja v Šentjerneju okrogla miza, ki so jo poimenovali »Akademski pomislek ob dvajseti obletnici rojstva slovenske države«. Na srečanje, ki se ga je udeležilo preko dvesto ljudi, in ga je organiziralo šentjernejsko Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus, so povabili eminentne in prepoznavne osebnosti iz slovenskega političnega prostora. Svoje misli o zatečenem političnem dogajanju v Sloveniji so po uvodnem kulturnem programu in nagovoru predsednika društva Staneta Bregarja, posredovali starosta slovenske demokracije prof. dr. France Bučar, bivši guverner banke Slovenije dr. France Arhar, ekonomist mag. Rado Pezdir, prof. dr. Miha Japelj, Gregor Macedoni, mag. Matjaž Košak in drugi.
France Bučar, ki je najprej dobil besedo je poudaril, da je vsaka slovesnost in praznovanje, priložnost za oceno prehojene poti razvoja slovenske demokracije in državnosti. To kar imamo v Sloveniji danes, je daleč od pričakovanja vseh, ki so se pred dvajsetimi leti prizadevali za samostojno in demokratično Slovenijo. Država ne funkcionira! Zato je nujno potrebno usmeriti razmišljanje v našo prihodnost. Po preteku dvajsetih let se je pokazalo, da so bili procesi osamosvajanja ena plat, ureditev države, ki naj bi ustrezala demokratičnim načelom, pa druga plat medalje. Komunistična partija je v bivši Jugoslaviji gradila svoj model družbe za uresničitev idej totalitarizma in diktature proletariata, kot avantgarde delovnih ljudi. Zato je bilo potrebno razgraditi družbo na vsoto posameznikov, kjer se je lahko nemoteno bohotila manipulacija z ljudmi, ki so bili brez sleherne moči in vpliva na politično in siceršnjo družbeno dogajanje. Partija je odločala prav o vsem! Pred dvajsetimi leti se v nasprotju s pričakovanji, v bistvu ni zgodilo veliko. Država, kot institucija, je bila še vedno razpeta med koncipirano totalitarno diktaturo in na komaj spočeto demokracijo, ki pa je za svoj obstoj zahtevala drugače strukturirano družbo. O tem pojavu, ki žal še vedno traja, ni nobenih raziskav in s tem vprašanjem se ni ukvarjala še nobena vlada! Tako Slovenija še vedno ostaja država, ki je samo skelet demokracije, kar je današnji temeljni problem, ker v takšnem okolju preprosto ni mogoče več živeti. »Demokracija je sistem, ki potrebuje ljudi, kjer imajo vsi posamezniki svojo lastno in siceršnjo politično moč. Samo ta moč posameznikov je garancija pred zlorabo oblasti«, je še dodal France Bučar. V Sloveniji je namreč še vedno družba, kjer je za vladajočo koalicijo večstrankarski sistem samo nekakšno pročelje bivše partije. Dejanska moč odločanja pa je koncentrirana v različnih političnih podsistemih in mrežah. Tako ni mogoče ničesar storiti brez politike, državni sistemi upravljanja pa ne delujejo. Zato Slovenija potrebuje državo, kjer bo dejansko vladala parlamentarna demokracija, ne pa politični funkcionarji, oziroma dobro plačani poslanci, ki se obnašajo kot uradniki. Ustava in zakoni so dobri, spremeniti je potrebno način razmišljanja, kajti gre za hudo deviacijo razumevanja med funkcijo in posledico te funkcije! Predsednik vlade, ki je odvisen od »svojih mrež in hobotnic« tako ne more opravljati svoje funkcije, ker nima niti najmanjše moči. Slovenci smo tako pod okupacijo priviligirane kaste povzpetnikov brez morale in etičnih načel, ki sistematično onemogočajo razvoj prave parlamentarne politike na vseh ravneh. Tako naprej ne gre več! Slovenijo je treba rešiti, to pa lahko naredi vsak od nas. Volitve so tista moč za poštene ljudi, ki ne gledajo nase ampak na skupno dobro! Državo tako lahko vodijo samo tisti, ki poosebljajo etične vrednote!
V nadaljevanju dve urnega razgovora je France Arhar poudaril, da ni pesimist, ker verjame v pridnost, delavnost in sposobnost Slovencev. Prepričan je, da denar pridobi vrednostne sodbe šele ob vprašanju, na kakšen način ga nekdo pridobi! Zanj je lastnina najprej odgovornost, šele potem sledi svoboda, še posebej v amorfni družbeni lastnini, katero smo podedovali z osamosvojitvijo. Ključni problem slovenskega gospodarstva pa je odnos med lastninskim in dolžniškim kapitalom. Nevzdržno je, pravzaprav unikum v Evropi, da je država Slovenija še vedno lastnica okoli šest (6) milijard vrednega kapitala, hkrati pa ima dvainštirideset (42) milijard evrov dolga. V Sloveniji vsem primanjkuje poštenosti in da beseda nekaj velja, v poslu pa se vsi obnašajo tako, da ni nihče za ničesar odgovoren! Vsi se obnašajo po inerciji in se pridobljenim pravicam nočejo odpovedati, zato bo letošnje leto ključno za nadaljnji razvoj Slovenije, ker bodo finančni holdingi in celotno gradbeništvo še dolgo izstavljali svoje račune… Lani je propadlo šest sto (600) malih podjetji, največji problem gospodarstva pa je, ker ni investicij v infrastrukturo in logistične sisteme, kjer je še veliko neizkoriščenih možnosti. Za uresničitev vsega tega pa bo potrebno vzpostaviti povsem nov model. Sicer pa je živ kapital najdonosnejši, stabilen denar, ki ga ustvarja zaupanje pa je najboljša socialna politika! Zato je po Arharju možna sledeča rešitev:«Častno živeti, drugega ne žaliti, vsakemu pa dati svoje!«
Foto: Franci Koncilija
