Država, daj!

2

Vir: Drugi svet. Avtor: Rok Čakš, bloger DS. Letos bo huda jesen, veter bo neusmiljen in leden. Odlašanje ni več mogoče, Slovence čaka neizogiben trenutek streznitve in soočenje z resnico. Materialna blaginja, v samoumevnosti katere smo živeli zadnje desetletje, se nezadržno izteka, logika »država daj!« je izpraznjena in obstaja zgolj še kot obrabljena parola na sindikalnih transparentih ter jezikih nerealnih ljudskih pričakovanj. Slišali jo boste kmalu, a dajte jim še nekaj dni, da se vrnejo z letošnjega četrtega obmorskega dopusta. Drugo leto si bodo namreč lahko privoščili (le) enega.

Reakcije interesnih skupin in plebsa na razmeroma blag Zakon o uravnoteženju javnih financ pritrjujejo tezi, da tisto, kar je za ohranitev suverenosti Slovenije potrebno storiti, ni sposobna politično preživeti nobena demokratično izvoljena vlada. Karte so odprte, le na mizo padajo s počitniškim zamikom in v tem trenutku se zdi, da bodo odnesle glavnega igralca – iniciativa mu pač ne dopušča blefiranja po željah ljudstva, kar si trenutno še lahko privoščijo njegovi nasprotniki. Ti seveda na odprto igro ne bodo pristali – blef s praznimi kartami bi se tudi zanje končal klavrno. Zato je najrealnejši scenarij poseg od zunaj – z novimi pravili igre.

Ta opcija je sicer katarzično rešilna, a ljudje se ne zavedajo, da zanje hkrati tudi najbolj boleča. Upravljalec, ki ga za uporabo prepotrebne palice ne bodo mogli kaznovati na naslednjih volitvah, bo “v dobro Slovenije” storil vse in več, kot je potrebno. Rezi v standard državljanov bodo drastičnejši kot pod Janšo, Jankovićem ali Lukšičem, in po nekaj letih se bomo lahko veselili 50 odstotkov sedanje plače, za poletno osvežitev pa bodo namesto hladnega Jadrana skrbeli vodni topovi naše policije.

Problem je namreč hujši, kot denimo v sosednji Italiji. Situacije je tudi tam zahtevala zunanjega upravljalca, a odzivi kažejo, da so se ljudje s krizo soočili drugače, kot je to za pričakovati v Sloveniji. Od zunaj se to vidi z občutnim avgustovskim upadom italijanskih registracij na slovenskih cestah, od znotraj pa medijski dopisniki poročajo o delovni mrzlici, ki je zajela Italijane – ti ta čas po svojih delavnicah, trgovinicah in drugih prodajalnah preživijo precej več časa kot poprej, o kakšnem avgustovskem počitniškem zaprtju pa niti ne razmišljajo, kaj šele, da bi svoj čas zapravljali doma ali na uličnih protestih. »Živeli smo prek zmožnosti, treba bo delati več,« pravijo.

Pričakovati, da se bomo na primerljiv način s krizo soočili tudi Slovenci, je iluzorno. Vse preveč smo miselni ujetniki logike »država, daj!«, ki pravi, da je za naše dobro dolžna poskrbeti domovina. Kaj bi se naprezali in trudili, če smo se ji ravno že rodili, naj nas izobrazi, zaposli, poskrbi za stanovanje, dopust in blagostanje, brezplačno zdravstvo, skrb za vzgojo in odraščanje naše mladine. Do izpolnitve zahtev bomo doma sedeli in čakali, sproti pa ji mesečno izstavljali račun za »nedelo na domu«. Tu in tam bomo še fušali in Bog ne daj, plačali kakšen davek. Če bi nam slučajno našla »šiht«, bomo priskrbeli potrdilo, zakaj moramo na plačilni listi njene sociale ostati še naprej. Delo in plačevanje davkov v tej državi pač nista vrednoti – cenjeno je znanje, kako sistem prenesti naokoli.

Tisti, ki jim državnega solidarnostnega mehanizma ni nerodno uzurpirati do onemoglosti, bodo v zaščito vsega, kar naj bi jim »država vzela«, jeseni prvi vrgli kamen v »mačehovske institucije domovine«.

In medtem, ko Italijani svoje znanje, sposobnosti in kreativnost usmerjajo v realizacijo idej, kako v spremenjenih razmerah ustvarjati dodano vrednost ter tako poskrbeti zase in za domovino, Slovenci vso to energijo trošimo v izumljanju načinov zaščite lastnih privilegijev. Prišli smo že celo do točke, ko se nam niti mednarodna pomoč ne zdi več tak »bav bav«. »Le zakaj bi se naprezali, bo že Evropa dala, če država več ne zmore«. Ja, saj bo dala res, a hkrati poskrbela, da si bo vse do zadnjega cekina povrnila, z obrestmi vred.

Cena naše prošnje po pomoči bo plačana z izgubo dostojanstva nekdaj ponosnega, poštenega in delovnega slovenskega človeka.

 

2 KOMENTARJI

  1. Socialistična molitev je :” Država, daj mi!” Socialistično delovanje je na ravni laganja, maipulacij, relativiziranj in predvsem zelo egositično grabljenje, kraja, ropanje vsega kar je Naše, Državno ali od drugih ( ” pa bi moralo pripadati vsem!” … ” kr so si ti bogati prašiči to od nas pokradli!”.

    Dovolj je, da obiščete Anglijo oz. London, pa boste videli tam vrste pred avtobusi, obzirnost prometu, ostre sodne sankcije proti grabežljivcem in davčni sistem prijazen USTVARJALCEM.
    Pri nas je ravno obratno: delavne, ustvarjalne in podjetne je treba čim bolje izmolsti z astronomskimi davki ( povprečen Slovenec z uni izobrazbo plačuje 50% obdavčitev na plačo). Medtem ko tajkunom in rdečim direktorjem in rdeči mafiji pusti, da neomejeno kradejo podjetja, državni oz. davkoplačevalski denar in ga kanalizirajo v tujino, v davčne oaze.

    Rdeči direktorji ne znajo ustvarjati, ne znajo biti gospodarni – so zgolj veliki grabežljivci in cela družba je verjela zvodnikom tipa Mencinger, dajih bodo rdeči direktorji prepeljali iz krize.

    Treba je narediti rang:
    kdo v Sloveniji največ krade
    in kdo najmanj

    In na tej podlagi je treba začeti varčevanje. Tajknui že nekaj let čakajo nov davkoplačevalski oz. tuje pufe – denar s katerim bodo spet “ustvarjali projekte” in iz njih izmolzli polovico denarja ali več. In to projekte kot so 10x predragi mostovi v Ljubljani in 2x predrag štadion ( 150 mio €), ki ga 2x na leto obišče cca 500 navijačev. In je tipična nasedla investicija. Da o obiskih roparske mafije v naših državnih bankah, ko brez orožja odnašajo desetine miljonov € za razne “kvazi” projekte iz banke, naloga bančnih uslužbencev pa je samo ta, da prikrijejo sledi popolnoma negospodarnih pufov, ki niso ustrezno zavarovani. In to poteka že 70 let.

  2. Ko bomo začeli vzpostavljati pravno državo, se bo začelo zdravljenje našega gospodarstvo. Laži, kraje in čez 100.000 umorjenih in pokradenih po vojni pač niso temelj uspešnega gospodarstva.

Comments are closed.