S svojimi sicer omejenimi spoznavnimi možnostmi ugotavljam, da ne obstaja niti ena stranka, ki bi bila s svojim programom in doslej videnimi prizadevanji povsem v skladu s krščanskim naukom. Isto velja tudi za posamezne kandidate. Če se motim in sem koga prizadel, povejte!
Naj naštejem le nekaj kriterijev, po katerih lahko presojamo stranke in kandidate z vidika krščanskih vrednot: skupno dobro (ki ni zgolj dobro države); spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti; monogamna družina, ki je skupnost moža in žene, ki pripadata različnemu biološkemu spolu; pravica do vzgoje in izobraževanja otrok, ki je v skladu z voljo staršev; verska svoboda in laična država, ki ni isto kot laicizem; majhna družinska in srednje velika podjetja; bančništvo, ki temelji na realni osnovi.
Mediji ne omenjajo demografske zime in LGBT lobija
Prav je, da se o vseh problemih govori, da leve in desno usmerjene stranke iščejo različne rešitve, da se problemov v EU in v posameznih članicah ne pometa pod preprogo. Zdrava družba ni tista družba, ki težave spretno prikriva. Npr.: ne bi bilo prav, da se tiste, ki opozarjajo na islamski terorizem razglasi za »islamofobe«, ker je prav, da se borimo proti vsakemu terorizmu. Ne bi bilo prav, da se ne bi smelo razpravljati o pogojih, ki jih mora sprejeti migrant, ko vstopa v posamezno državo … Ugotavljam pa, da se v takih in drugačnih medijih veliko govori o migracijah, o nevarnostih desnih in levih radikalnih strank in o klimatskih spremembah, veliko manj pa o »evropski demografski zimi« in o delovanju LGBT lobiju, najmočnejšem lobiju.
Mantra, ki jo neprestano poslušamo in jo neprestano ponavljajo vsi dominantni mediji je »pravica do samoodločanja«. Vsaka noseča ženska naj ima pravico, da se odloči ali bo otroka rodila ali splavila; stari in bolni ljudje naj imajo pravico do evtanazije, vsak moški in ženska naj ima pravico, da se odloči kakšnega spola je in v kakšni »družini« želi živeti… Sliši se lepo, toda v resnici je vsa ta demagogija velika laž. Ni res, da imamo vsi pravico do samoodločanja. Npr. nerojeni otroci te pravice nimajo.
Zakonodaje evropskih držav dajejo prednost močnejšemu. V primeru abortusa je zakonodaja pisana v korist matere; v primeru evtanazije otrok so v prednosti matere in sodišča, ki odločajo o evtanaziji komaj rojenih otrok; raziskave v Belgiji so pokazale, da se tudi evtanazija starejših in bolnikov izvaja brez soglasja pacientov; tudi, ko gre za umetno oploditev, in poskuse na zarodkih, nihče ne vpraša za privoljenje spočetih otrok. Zakonodaja ščiti močnejšega pred šibkejšim. Še več, nerojeni otrok (embrij) v EU sploh ni pravni subjekt.
Splav absolutni in super rekorder med vzroki smrti v EU
Če vzamemo, da so tudi splavljeni otroci človeška bitja, potem je abortus na prvem mestu med vzroki smrti v EU, saj je v EU po podatkih izvedenih skoraj 4.300.000 splavov na leto. V to niso všteti splavi, ki so posledica abortivne kontracepcije, saj jih ni mogoče šteti. Če dodamo še neznano število teh splavov, potem je splav absolutni in super rekorder med vzroki smrti v EU.
Seveda je politika EU za katero stoji večina poslancev v EU in omogoča lahko dostopnost do abortusa, do ločitve zakona in do istospolnih porok, zavita v lepo embalažo; v lepe besede ki govorijo o svobodi in ekonomski neodvisnosti žensk, o enakopravnosti žensk v javnem življenju, o nesprejemljivosti moškega nasilja, o seksualnem zdravju…
Glede na realno stanje v EU je za kristjana težko voliti. Niti ena stranka ni v skladu z vsemi kriteriji nauka Cerkve ali pa nima možnosti vplivanja na evropsko politiko. Razumen, da politika ni isto, kot moralni nauk Cerkve. Moja naloga ni, da obsojam politike. Ti si nabirajo politične točke tudi s sklicevanjem na krščanske vrednote. Žal pa v Bruslju glasujejo v nasprotju z njimi. Ta sodba pripada Bogu. Moja dolžnost in naloga pa je, da stranke in kandidate presojam in na osnovi svoje presoje na volitvah izbiram.
Ne preostane mi nič drugega, kot da volim tiste kandidate in stranke, ki se prej omenjenim vrednotam najbolj približujejo. Eden izmed ključnih kriterijev po katerih bom volil je: koliko in kako se stranke zavzemajo za mlade, ki si želijo zaživeti v zakonu in družini, ki je skupnost moškega in ženske ter za žene in družine, ki si želijo imeti večje število otrok.
Kristjani smo poklicani, da živimo evangelij ne glede na državno zakonodajo. Telesnim delom usmiljenja, po katerih bomo sojeni na poslednji sodbi, bi morali dodati: želel sem ustanoviti družino in ste mi omogočili urediti dom; spočet sem bil in ste mi dopustili, da sem se rodil …
