Družine na prepihu: kako naj vsi kar največ pridobimo? (1. del)

2

Čas sprejemanja družinskega zakonika in čas, ko se soočamo z referendumom na temo družinskega zakonika, je dobra priložnost za razmislek o vprašanju, kaj je tisto najbolj pomembno pri družinah, da bomo vsi in tudi celotna družba kar največ pridobili.

Kaj je tisto najbolj pomembno? Ali naj družba podpira vse načine skupnega bivanja na enak način ali pa je vseeno smiselno nekatere oblike podpreti bolj kot druge? In katere oblike so to? Ne gre samo za vprašanje Družinskega zakonika, gre tudi za druge zakone in druge mehanizme, ki se dotikajo družin na tak ali drugačen način. O nekaterih izmed teh vsebin sem na portalu Časnik.si že pisal.

Kaj je družina?

Osnovno vprašanje je, kaj je družina? V nadaljevanju podajam dve definiciji. Papež Benedikt XVI je za poslanico miru za leto 2011 o družini zapisal: “Družina, utemeljena na zakonu, je izraz intimne povezanosti in dopolnjevanja med moškim in žensko in je v tem smislu prva šola oblikovanja ter družbene, kulturne, moralne in duhovne rasti otrok, ki morajo imeti v očetu in materi prve pričevalce življenja, usmerjenega v iskanje resnice in ljubezni do Boga. Starši morajo biti vedno svobodni, da brez prisile in odgovorno posredujejo otrokom lastno dediščino vere, vrednot in kulture.”

Decembra 2008 smo praznovali 60. obletnico Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki je bila sprejeta in razglašena z resolucijo Generalne skupščine, z dne 10. decembra 1948 v Združenih narodih (ZN). Človekove pravice, dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost in pravičnost, predstavljajo duhovno in moralno dediščino, na kateri temelji združenje narodov in Deklaracija. Deklaracija v 16. členu govori o družini, kjer je zapisano, da je družina naravna in temeljna celica družbe, ki ima pravico do družbenega in državnega varstva.

Družinski zakonik: želja po spremembi na bolje

Septembra 2009 je minister dr. Ivan Svetlik predstavil predlog Družinskega zakonika. Iz izjav je bilo moč razbrati, da minister želi na področju družin zadeve postaviti na bolje. Lahko se strinjamo, da je to dobro izhodišče. Kar je bilo pozitivno je bila sporočilo, da dela za dobro otrok. Tudi za to se lahko strinjamo, da je dobro izhodišče. Prav tako je bilo v predlogu nekaj dobrih predlogov, kot recimo nepravdni postopki, to da se je mogoče poročiti tudi izven uradnih prostorov in še kaj drugega.

Kaj je tista ključna kritika Družinskega zakonika? Dejstvo, da zakonika ni spremljala nobena strokovna analiza pozitivnih in negativnih učinkov niti obstoječe zakonodaje iz leta 1976 niti novega predloga Družinskega zakonika. Mnogi smo pogrešali še marsikaj. Recimo, da bi se vedelo, kaj je bilo do sedaj v redu in kaj ne. Ter da bi bilo jasno definirano katere cilje zasledujemo. Ko se spomnimo, da za pripravo predloga Družinskega zakonika na ravni Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ni bila oblikovana nobena ekspertna skupina, lahko lažje razumemo zakaj teh analiz ni bilo.

Tudi zato ni čudno, da je bilo na celotni zakonik toliko pripomb. Tudi to, da strokovni svet za družino na MDDSZ ni dal soglasja za Družinski zakonik in to, da je bilo v prvi javni razpravi od 38 razpravljalcev kar 28 razpravljalcev proti zakoniku.

Kaj je cilj in kam gremo?

Kakorkoli gledam, je poteza, da gremo v spremembo in izboljšavo Družinskega zakonika v redu. Že samo zato, ker se družba dinamično spreminja in smo pred novimi in povsem drugačnimi nalogami kot nekdaj. To da se o družinah toliko govori je pozitivno. In takšna klima je pripravno ozračje, da res nekaj spremenimo na bolje. Če bomo le izkoristili vse možnosti, ki se nam ponujajo.

Če nimamo jasnega cilja, ki ni podprt z razlikovanjem, so vse poti dobre. Kam pridemo, če nimamo cilja in če ne vemo, kakšen je glavni cilj ali kakšni so glavni pod cilji? Slišali smo sicer, da sledimo skrbi za otroke, kar je res in je to zelo potrebno, vendar manjka marsikatera izpeljanka. Je kakršnakoli družina najboljša za otroka in je vse smiselno dati v en koš? Velikokrat smo v času razprave slišali o starših kot pretepačih in o alkoholikih, vendar se to vedno govori na splošno in brez posebnih raziskav. Je vse to res in ali rešujemo zadeve res na pravi način na na pravem koncu? So vsi načini bivanja enako pomembni, pa naj bo to zakonska zveza, kjer je poroka, zveza kjer je samo skupno bivanje, ločitev ali enostarševska družina?

Na mestu je, da se vprašanje družin pogleda širše in globlje. Nedolgo nazaj smo govorili o beli knjigi o vzgoji in izobraževanju, ter tudi o beli knjigi o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kje pa je bela knjiga o družinah? Če so vsi res pijanci in pretepači jo nujno potrebujemo, da bi takim kar najbolje pomagali. In kaj če to ni res? Tudi tedaj je potrebna, saj je družina najbolj osnovna celica družbe, polom Družinskega zakonika pa je pokazal vso bedo in nemoč na tem področju. Bela knjiga ali kakorkoli bi se že imenovala, bi imela za namen da jasno definira kateri so problemi, kaj je bilo do sedaj dobrega in kaj slabega, kaj si želimo doseči, zakaj si želimo to doseči in kako bomo to dosegli. Dilema je širša od Družinskega zakonika in tudi zato je potrebno vprašanje družin reševati precej širše in tudi v okviru drugih zakonov, kot so pokojninski zakon, zakon o šolstvu, zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in drugi zakoni. Pa ne samo v okviru zakonov, tudi v okviru drugačnega pristopa k družinskemu življenju.

Foto: članek je izšel v reviji Razpotja

2 KOMENTARJI

  1. Mislim, da je napad na družine aktualen toliko časa, dokler bodo družine s strani države subvencionirane. Zato hočejo vsi pristaviti svoj lonček. Tako kot smo imeli dosedaj duhovnike subvencionirane, tako so paraziti zadnja leta ustanovili na tisoče cerkev in se prijavili na subvencije. Podobno je z družinami, ko bo kmalu definirana kot družina skupnost “človek – žival” npr. Moški in pes ali ženska in mačka kar je že danes ena najpogostejših skupnosti.

    Letos na morju sem opazil okrog nas zelo malo družin. Največ je bilo ljudi in parov brez otrok in s psi.

    Družina in zakon sta definirana v Cerkvi. Karkoli se zunaj Cerkve dogaja je dokaj nepomembno. Država pa se nima kaj vpletati v Cerkvene stvari, razen v primerih, ko se dogaja kriminal ( npr. korupcija ali pedofilija).

    Ko v našem sistemu ne bo toliko socializma ( visokih davkov , številnih subvencij), potem se bo zmanjšalo tudi število deviacij.

  2. Jaz pa mislim, da gre v tem družinskem zakoniku bolj za potrditev, da ni s homoseksualcem nič narobe, da je enak heteroseksualcu. Želijo, da jim družba to prizna.

    To mojo misel utemeljujem s tem, da je podobno kot pri nas tudi v drugih sistemih.

Comments are closed.