Na predsednike pomladnih strank (Janez Janša, SDS; Ljudmila Novak, NSi; Franc Bogovič, SLS), ki so se nedavno srečali tudi pri predsedniku Slovenske škofovske konference, smo pred skorajšnjimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami naslovili vprašanja, ki se dotikajo področij, kot so enakost pred zakonom, narodna sprava, verska svoboda …
Če pomladna opcija ne bo v igri za vodenje države, se nam še nekaj časa slabo piše, je v pogovoru za 50. številko Družinine priloge Slovenski čas dejal predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). V čem vidite temeljno razliko med zakonodajno in izvršno oblastjo, če/ko jo vodi pomladna opcija, oziroma oblastjo, če/ko jo vodi tranzicijska levica, utelešena v starih ali številnih novih strankah?
Janez Janša: Temeljna razlika na tej ravni je vidna, če primerjate našo vlado v letih 2004–2008, ki sicer zaradi Desusa ni bila povsem pomladna, predvsem pa njene rezultate z rezultati vlad Boruta Pahorja ali Alenke Bratušek, ki sta bili popolnoma levičarski.
Sicer pa je ugotovitev predsednika VSO zelo točna. Kajti na tokratnih volitvah bo šlo za več kot zgolj za naslednji mandat: tako kot aprila 1990 za vse. Programska tekma ostaja v ozadju, v ospredje pa so se prebile nedemokratične oblike političnega boja. Izločanje politične konkurence iz predvolilne tekme s pomočjo montiranih sodnih procesov, v katerih ljudi obsojajo brez dokazov, oznanja vračanje v totalitarne čase. Volitve, izpeljane v takšnih okoliščinah, ne morejo biti niti svobodne niti poštene. Akterji teh procesov se zavedajo, da bo sodba v zadevi Patria na koncu razveljavljena in da bodo prihajajočim predčasnim volitvam, če dobijo večino in bo njihov rezultat obstal, kmalu sledile naslednje, vendar računajo na nepopravljive posledice zdaj vzpostavljenega stanja. Potrebujejo čas za preprečitev ugotavljanja odgovornosti za drugi rop državnih bank in čas za spremembe ustave. Računajo, da je mogoče z mojo obsodbo, izločitvijo iz predvolilne kampanje in oslabitvijo SDS na predčasnih volitvah 13. julija zbrati dovolj glasov za dvotretjinsko večino, potrebno za nadaljnjo negativno revizijo ustave. Prvi uspeh v tej smeri so dosegli leta 2000, ko so v najvišji pravni akt v nasprotju z ljudsko voljo in izhodišči prve, »pisateljske« ustave zapisali izkrivljen proporcionalni volilni sistem z nizkim vstopnim pragom. Celoten poseg v ustavo so izvedli v pičlih petih dneh. Tokrat pripravljajo ustavne spremembe, prek katerih nameravajo ustoličiti državno lastnino kot ustavno vrednoto, opredeliti družino kot poljubno kategorijo, omejiti versko svobodo in svobodo izobraževanja ter spremeniti sestavo državnega zbora z zagotovitvijo posebnih mandatov za pripadnike iz republik nekdanje SFRJ. Zadnji poseg je javno napovedal zadnji predsednik ZKS na simpoziju v prostorih ustavnega sodišča 12. junija 2014, pripravljene imajo tudi že osnutke zakonov za omejitev verske svobode in druge zakone. Resno je in tako moramo te volitve vzeti. Skrajno, skrajno resno.
Ljudmila Novak: Razlika med desnimi in levimi vladami v Sloveniji je v tem, podobno je tudi v Evropi, da se desne vlade zavedajo, da takrat, ko ubiramo lahke poti – se zadolžujemo, državo in mlade generacije porivamo v temno prihodnost. V Evropski ljudski stranki, katere članica je tudi NSi, trdimo, da lahko potrošimo le toliko, kot ustvarimo. Nova Slovenija, krščanski demokrati smo naš volilni program poimenovali Odgovori za prihodnost in na osrednje mesto postavili gospodarski program. Zavedamo se, da lahko samo močno gospodarstvo državljanom zagotavlja delovna mesta in dostojno življenje. Čim več kot bo zaposlenih, tem več bo vplačanih davkov in prispevkov v državno in pokojninsko blagajno. Z znižanjem davkov in zmanjšanjem obdavčitve dela lahko zagotovimo več delovnih mest in s tem tudi več vplačanih prispevkov. Hkrati pa bo državljanom ostalo več denarja v denarnicah za njihove potrebe. Prav zagon gospodarstva, ki ga lahko pospešimo z enostavnejšimi postopki pri pridobivanju različnih dovoljenj, z reformo trga dela, s povečanjem plačilne discipline, nam lahko zagotavlja večjo socialno varnost in boljšo družinsko politiko. Delo se mora splačati, pomoč pa naj prejemajo tisti, ki si sami ne morejo pomagati. Socialisti pa ubirajo obratno pot in želijo ohranjati socialno varnost z večjim trošenjem države in nenehnim zadolževanjem, kar pa vodi v bankrot države.
Poleg tega smo v NSi kot delu pomladnega spektra občutljivejši za vprašanja odnosa do življenja od njegovega naravnega začetka do naravnega konca. Družinam želimo zagotavljati prijaznejše okolje. Ljubezen do domovine za nas ni zastarela fraza, ampak jo gojimo kot eno glavnih vrednot, hkrati pa se zavedamo pomena odprtosti navzven, v evropske in svetovne povezave.
Franc Bogovič: Danes gre za vprašanje, na kakšen način voditi Slovenijo, da jo že končno potegnemo iz vsesplošne krize, predvsem gospodarske, in državo popeljemo na pot razvoja, in to s hitrejšim tempom. Nov razvojni model Slovenije, kot smo poimenovali volilni program SLS za letošnje predčasne parlamentarne volitve, temelji na akcijskem programu Evropske ljudske stranke za obdobje 2014–2019, ki na gospodarskem področju sledi načelu »od reform k rasti«. Zagovarjamo, da je za zagotovitev večje konkurenčnosti treba preprečevati čezmerno obremenitev podjetij in odpraviti ovire, ki so jih postavile ločene zakonodaje posameznih držav, ter sistemsko spodbujati inovacije kot ključni gradnik gospodarske rasti. Trdimo tudi, da so najboljša sociala nova delovna mesta. Le zaposlen človek, ki si bo svoj kruh prislužil s svojimi rokami, se bo lahko uresničeval v svoji ustvarjalnosti in delu ter ohranjal tudi svoje dostojanstvo.
Vse tri slovenske politične stranke, članice EPP, imamo sorodne programe – in po tej programski platformi za razvoj Slovenije se razlikujemo od drugih strank, ki žal socialno državo postavljajo za sveto, kar je prav in to je tudi slovenska ustavna kategorija, a treba je biti odgovoren in tudi znati to socialno državo pravično zagotavljati. Tukaj pa levici žal mnogokrat zmanjka rešitev. Preprosto je čas, ko si moramo vsi v Sloveniji priznati, da ne moreš trošiti več, kot imaš v denarnici. In da moramo najprej razmišljati, kako bomo denar, plačo ali državni proračun napolnili, da bomo lahko zagotavljali razvoj in vse naloge države, s pravično socialo vred.
Pomladne stranke na volitvah nastopate z obsežnimi programi, ki jih je, razumljivo, nemogoče strniti v le nekaj besed. Pa vendar: Kaj je po vašem mnenju ključni problem Slovenije ta hip? Kakšen je odgovor vaše stranke pri iskanju rešitve za ta problem?
Janez Janša: Ključni problem Slovenije ta hip je še vedno socializem, čeprav mnogi tega nočejo videti. Tomaž Štih je dobro zapisal, da je najpotrebnejša gospodarska reforma boj proti mogočnim ostankom socializma in socialistične miselnosti v Sloveniji. Zaradi nje zaostajamo za EU, stotisoči tonejo v revščino, mladim rodovom se v šolah in mnogih javnih občil še vedno prodaja veliko laži, hkrati pa se jih izganja iz države, ker zanje ni dela. Naš program temelji na pravičnosti, dostojanstvu človeka, zavzemanju za blaginjo naroda, gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Njihov program pa predvsem na zadolževanju, bohotenju administracije, čezmernem trošenju in zlorabi državnih institucij za ohranjanje oblasti in monopolov. Kadar oni stežka sprejmejo kak ukrep v pravo smer, je to predvsem zaradi pritiska EU in praznih vreč v javnih financah. Cilj večine starih in na novo nastalih strank, ki nastopajo na tokratnih volitvah, ni izhod Slovenije iz krize, saj še nobena od njih v ta namen ni predstavila prepričljivega programa. Socialistični blok v sestavi SD, DeSUS in Solidarnost ter novonastajajoče stranke pretežno nastopajo z gesli proti reformam, predvsem privatizaciji (SMC, Verjamem …), domnevnemu »diktatu EU« in boju proti korupciji. Korupcije najvišjega ranga v državnih bankah, državnih transferjih, zdravstveni mreži itd. pa se ob tem hrupu sploh ne preganja in se je tudi v prihodnje očitno ne namerava, saj so za predsednika KPK imenovali zadnjega sekretarja občinskega komiteja ZKS iz Murske Sobote brez vsakih strokovnih referenc, oproščeni ali pa sploh brez kazenskega pregona pa so bili npr. tudi vsi odgovorni za korupcijski škandal pri najemu NPU.
Ljudmila Novak: Previsoki davki, velika brezposelnost, preveč zbirokratizirana in predraga država so naši največji problemi. Izvesti moramo nekatere nujne reforme, na kar nas opozarjajo gospodarstveniki, ekonomisti, državljani in tudi evropske institucije. Ker imamo predrago, neučinkovito in preobsežno javno upravo, jo je potrebno zmanjšati, znižati stroške, hkrati pa povečati njeno učinkovitost tako, da odpravimo odvečne postopke, poenostavimo zakonodajo in predpise ter povečamo osebno odgovornost zaposlenih. Politika se mora umakniti iz gospodarstva, zato morajo podjetja v državni lasti dobiti odgovorne lastnike, ki bodo profesionalno in učinkovito upravljali podjetja, plačevali davke in zagotavljali ljudem delo. Država pa mora vzpostavljati čim boljše razmere, da bodo ljudje lahko delali, skrbeli zase in za družino ter uresničevali svoje načrte in interese.
Franc Bogovič: Najtrši oreh v Sloveniji je pomanjkanje dialoga in sodelovanja na vseh ravneh, predvsem v politiki, kjer se ne znamo poenotiti niti glede ključnih izzivov. Pred volitvami smo, in zakaj se ne bi enkrat za spremembo še pred volilnim dnem vsi skupaj dogovorili za pet ključnih izzivov, ki jih bomo reševali po volitvah, ne glede na to, katere stranke bodo v koaliciji, katere v opoziciji. Zato sem predlagal vsem strankam, ki kandidirajo na letošnjih predčasnih volitvah, da se dogovorimo za teh pet ključnih izzivov in ukrepov, ki jih bomo po volitvah reševali. To pomeni, da stranke podpisnice, četudi bodo v opoziciji, teh ukrepov ne bodo vnaprej blokirale, temveč bodo sodelovale pri oblikovanju najboljših rešitev zanje. In obrnjeno, tudi prihodnja Vlada RS, kdorkoli že jo bo sestavljal, bo morala upoštevati predloge opozicije pri teh petih ključnih ukrepih, o katerih se bomo dogovorili.
Sicer pa imamo v programu SLS šest ključnih ukrepov za prihodnji mandat: konsolidacijo javnih financ, skupaj s sprejemom izvedbenega zakona za fiskalno pravilo; zagon gospodarstva in pospešeno črpanje evropskih sredstev, saj so to investicijska sredstva, ki dajejo dobre učinke; vpliv države na upravljanje z našimi najboljšimi državnimi viri – slovenska voda, hrana in les so slovenski nacionalni interes. Na odhodkovni ravni moramo reprogramirati kredite in znižati obrestne mere, z dvigom gospodarske rasti se bo lahko zmanjšal tudi pritisk na pokojninsko blagajno, z bolj kakovostnim upravljanjem pa se da tudi racionalizirati stroške javne porabe. Pomembno je tudi boljše upravljanje z državnim premoženjem.
Pogovor pripravila: Bogomir Štefanič ml.in Manica Ferenc.
Več lahko preberete v Družini.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
