Družina: Pred 25 leti smo se odločili za osamosvojitev

2

Odločitev, da Slovenija postane samostojna država, je dejanje, s katerim se po svojih posledicah za usodo naroda komaj lahko primerja kateri drugi dogodek iz naše narodne preteklosti, je o pomenu plebiscita razmišljal nedavno umrli France Bučar. Danes, 23. decembra, mineva že četrt stoletja od tega prelomnega poenotenja slovenskega naroda.

Ob tej priložnosti bo v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja danes ob 17.30 ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore daroval mašo za domovino.

Pot do plebiscita

Plebiscit o samostojni Sloveniji je bil 23. decembra 1990 na podlagi zakona o plebiscitu, ki je bil v začetku decembra v skupščini, predhodnici zdajšnjega državnega zbora, sprejet z 203 glasovi. Nihče ni bil proti, štirje poslanci pa so se vzdržali. Plebiscitarno vprašanje je bilo: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?”

Po sprejetju zakona je 6. decembra 11 predstavnikov strank podpisalo sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu. V njem so se vse stranke zavezale, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita delovale sporazumno in usklajeno in da se stranke, zastopane v skupščini, zavedajo zgodovinskega pomena odločanja za osamosvojitev na plebiscitu.

Visoka udeležba in visoka podpora osamosvojitvi

Na plebiscitu je glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, od katerih se jih je za osamosvojitev izreklo 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh). Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Predsednik Demosa Jože Pučnik je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. In več posluha skupno dobro slovenske skupnosti:

    – več resnicoljubja, pravičnosti, poštenju in odgovornosti v politiki, javni upravi, pravosodju, zdravstvu, izobraževanju, medijih!

Comments are closed.