Družina: Neme priče slovenske zgodovine

5

Marko Štrovs je napisal knjigo o medvojnih in povojnih pomorih in grobiščih na Slovenskem z naslovom Neme priče.

V sredo, 21. januarja, je založba Nova obzorja iz Ljubljane predstavila knjigo Marka Štrovsa z naslovom Neme priče in podnaslovom Množični poboji nasprotnikov komunizma 1941–1946. Predstavili so jo avtor, zgodovinar Stane Granda in publicist Ivo Žajdela.

Ivo Žajdela je povedal, da je v Sloveniji veliko stvari zelo narobe. »Smo nedorasel in nedostojen narod, ki se lahko sramuje marsičesa. Knjiga Marka Štovsa je še ena pomembna knjiga o veliki temi naše nedavne zgodovine in tudi ta nam na zelo jasen način govori, kako nedostojen narod smo.

Ne le, da nam praktično povsod na državnem nivoju (v državnih medijih, v šolstvu, v kulturi) še vedno vlada zlagani svet komunistične revolucije. Tako je verjetno tudi zato, ker se stotin in stotin najbolj okorelih zločincev proti človečnosti ni kazensko sankcioniralo. Niti ene vsaj simbolne sodne obsodbe ni bilo. Še več, ti zločinci že 25 let v formalni demokraciji prejemajo ugodnosti, ki so jih pridobili z nasiljem. Z najhujšim nasiljem v slovenski zgodovini. To, da ostajamo dežela zavrženih (neurejenih) grobišč, je le en pokazatelj o slovenski mizeriji.«

Spomnil je, da je bilo v zadnjih 25 letih, po demokratizaciji Slovenije leta 1990, objavljenih veliko člankov o povojnih pomorih in tudi knjig o tej temi je bilo objavljenih že veliko. Za primer je omenil grobišče v rudniku Huda Jama, ki je bilo fizično odkrito 3. marca 2009. »Toda to grobišče se je v publicistiki v slovenski politični emigraciji omenjalo. Logično je namreč, da tako velikega pokola ljudi, kot so ga partizani storili v tem rudniku, ni bilo mogoče dokončno skriti. Domačini na območju Hude Jame so za pokol v rudniku vedeli.

Leta 1990 se nas je zato zbrala majna skupina ljudi, ki jo je zbral režiser Filip Robar Dorin, ki je takrat snemal dokumentarni film o povojnih pobojih in grobiščih, in s posredovanjem takratnega predsednika občine Laško, ki je bil iz Demosovih vrst, nam je rudnik Laško omogočil vhod v rudnik. Toda prišli smo samo do prve zidane pregrade. Nekaj časa je še bilo upanje, da bi jo lahko prebili, vendar je potem vse zamrlo. Šele 19 let kasneje je vladni komisiji z velikimi napori uspel preboj, toda ne skozi en zid, ampak skozi kar enajst pregrad.«

Več lahko preberete na strani Družine.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


5 KOMENTARJI

  1. Enajst pregrad, kako simbolično … koliko truda je potrebno da človek tudi sam v sebi prebije notranje pregrade, ki so kot prepričanja vcepljena v njega in ga držijo stran od njega samega.
    Koliko trpljenja, joka in odpovedovanja je potrebno za spoznanje, če okolje ni dovzetno za dostojno življenje v pravici in resnici.

Comments are closed.