Ena največjih strateških napak aktualne vlade, pa jih ni bilo malo, je bil izgon Karla Erjavca z mesta ministra za okolje in prostor. Podobno kot izgon Erjavca iz vladnega raja je tudi prozorni obtožni predlog nevestnega dela v službi zaradi nakupa Patrij izzvenel kot naivna napaka v poskusu Erjavčevega izbrisa s političnega prostora. Ironija vseh tovrstnih pasjih bombic je, da jih Erjavec v vlogi pravega političnega profija zna obrniti v svoj prid, obenem pa pri tem še neizmerno uživa. Ne JJ ali pa Danilo Türk, ampak on, predsednik nekoč obskurnega političnega satelita, je največja »žrtev« v tej državi.
/ … /
Projekt Janševe politične usmrtitve se je zavlekel že globoko v drugo desetletje in levici medijskemu monopolu navkljub nikoli ni pav dobro uspel. Šele s Patrio se je pokazalo upanje, da bi žilavega tekmeca vendarle lahko dokončno spodrezali. V aktualni notranjepolitični situaciji pa se Janševa glava na tnalu orožarskih poslov pravzaprav zdi edina pot ohranitve sedanje oblasti, ne glede na to, ali opozicijski vodja ima kaj masla na glavi ali ne. Povedano drugače – če orožarske zgodbe z afero Patria na čelu naslednje leto ne bodo glavna predvolilna tema, vladajoče politične elite pred predčasno (politično) upokojitvijo ne bo rešila niti morebitna referendumska potrditev predlagane pokojninske reforme, po kateri naj bi sicer vsi delali dlje. Ljudje vendarle niso tako nori, slepi in neumni, da bi spet nasedli kakšni novi stilski preobrazbi v smislu »Zdaj pa res Zares«.
/ .. /
V ozadju zahteve po ničnosti pogodbe sta lahko zgolj dva motiva. Eden je v ideoloških prepričanjih dela levih aktivistov, ki v osnovi nasprotujejo Slovenski vojski in menijo, da bi jo tako ali tako morali ukiniti, drugi, dosti bolj pokvarjen in nevarnejši, pa bi lahko bil v »poplačilu škode«, ki je zaradi nerealiziranega posla z oklepniki 8×8 imel vplivni Zdenko Pavček s svojo Sistemsko tehniko. Ničnost pogodbe s Patrio bi namreč predstavljala trdno podlago za odškodninsko tožbo Sistemske tehnike napram državi, ker na razpisu ni bil izbran njen Pandur II, na risalni deski imenovan Krpan.
Tovrstnih tveganj in pa dejstva, da slovenski vojaki za lastno varnost na mirovnih misijah potrebujejo motorizirano oklepno vozilo, ki ga ne prebije že navaden AK47, se ob Karlu Erjavcu zavedajo tudi strokovnjaki na čelu z ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič. Reprogramiranje pogodbe, ki jo predlaga ministrica je tako prava pot, saj krizni časi ne omogočajo nakupa oklepnikov v obsegu, za katerega je bila pogodba sklenjena. Zgolj ravnanje po strokovno podkrepljenih argumentih lahko ohladi vroče glave aktivističnih skrajnežev, ki pri doseganju svojih ciljev brenkajo na strune cenenega ljudskega populizma, kateri je tovrstnim nakupom vojaške opreme tradicionalno nenaklonjen. Ob tem pa pozabljajo na izid referenduma o vstopu v Zvezo NATO, potrditev katerega je Sloveniji ob pravicah prinesla tudi določene obveznosti.
Kakorkoli že, razplet afere Patria bo odločilno zaznamoval slovensko družbeno-politično realnost za nekaj naslednjih mandatov. Za Janeza Janšo bo pomenil bodisi politično smrt, bodisi triumf, na krilih katerega bo Sloveniji vladal, dokler bo hotel. To pot je že prehodil Karl Erjavec in si utrdil status politične nesmrtnosti. Za usodo vladajoče politične elite pa se ob fiaskih tipa referendum o malem delu (in vseh, ki še sledijo) vse bolj zdi, da ni boga in predsednika stranke, ki bi pred najhujšim rešil nekoč nepotopljivi Titanik. Vprašanje je zgolj, ali bodo v brezno s seboj potegnili tudi celotno državo.
Več: Drugi svet
