Drama uspavanja otrok

Ata in mama imata pravico in dolžnost, da se pogovarjata. Vsak dan si morata vzeti vsaj pol ure, da se v miru usedeta in pomenita o tem in onem. Pogosto je najbolj primeren čas zvečer, ko gredo otroci spat.

A kaj ko otroci nočejo oditi spat in če že gredo v posteljo kar naprej vstajajo, želijo to in ono, se prepirajo s starši, mlajši jokajo. V zakonskih skupinah zakonci velikokrat potožijo, da preprosto nimajo nobenega časa za pogovor. Opazil sem, da je dandanes uspavanje otrok postala prava mora, drama in velika tema starševskih debat.

Otroci rabijo veliko spanja; šolski otroci od 9 do 11 ur, mlajši še več. Prav je, da jim ga starši tudi omogočimo.

Naj kar na začetku povem, da sam nisem strokovnjak za uspavanje otrok, pač pa je moja žena. Česa sem se naučil od nje?

Ob isti (zgodnji) uri, na isti način

Moja žena je otroke dajala spat ob isti uri, z vedno enako rutino. Če se malo pošalim – kot pri živini, ki jo je treba “nafutrati” in – recimo – krave pomolsti ob istih urah dneva, na enak način. Se spomnim kmečkih ljudi, ko so bili na obisku; nenadoma so proti večeru vstali od mize in šli – češ krave so za “nafutrat”. Misleč, krave morajo imeti red. Tudi ljudje moramo imeti red. Tudi otroci. Pa ga od staršev pogosto ne dobijo.

Najprej se morata torej ata in mama odločiti, da bosta sama sebe spravila v red – skupaj premislila večerno rutino (kdaj morajo biti otroci v postelji, kako bo potekala) in se je potem držala. Vsak dan enako.

Ukiniti kofeinske pijače ter zaslone

Mnogi otroci so danes izpostavljeni pijačam, ki vsebujejo znatne količine kofeina (Coca-Cola, Red Bull, …). Kofein pa ima stimulativni učinek na centralni živčni sistem (in tudi druge farmakološke učinke).

Predstavljajte si, da otrok star 7 let, težak 20 kg spije pol litra kola pijače (več). To zanj pomeni tak učinek kofeina, kot bi spil dve kavi in pol. Potem naj pa zaspi! Ne more.

Že nekaj ur prej ukinita vse zaslone. Otrok namreč ne more zaspati, če se mu po glavi “podijo” svetlobni in zvočni učinki, pošasti iz računalniških igric, čudni liki iz kakšnega filma, prizori z vojnih območij. Ugasnita vse ekrane vsaj nekaj ur pred spanjem. Tudi sicer jih je treba imeti pod nadzorom.

Zgodaj začeti

Torej, ko se ura približuje sedmi, se proces uspavanja začne: večerja, v pižamo-lulat-zobke umit, molitev, pogovor s kratko refleksijo dneva in pravljica, spanje. Ob osmih otroci lahko že spijo. Tako se ata in mama že lahko menita svoje reči, skupaj kaj prebereta in imata možnost za ‘saj-veste-kaj’.

Če bi kateri od otrok še kaj brez potrebe tečnaril v smislu ‘žejen sem – lačen sem’, ga preprosto napodita spat. Soglasno – oče zarobanti, mama ga pri tem podpre. Pri nas otroci namreč preko noči ne umirajo od lakote in zaradi dehidracije.

Otrok bo najbrž nejevoljno odšel, se kujal, pri sebi bo pa vedel – ker bo videl, da sta ata in mama v prijetnem pogovoru, da gradita svoj odnos in da je varen pred ločitvijo.

Vztrajajta!

Tole pa spet zahteva disciplino ata in mame ter njuno edinost. Tudi, če otroci vstajajo, če se želijo pogajati v stilu “samo še pet minut” ali se “crkljati”, ata in mama vztrajata pri zastavljenem.

Otrok se kmalu navadi, da ne gre skozi zid (edinosti), uspavalna rutina mu “pride v kri” in bo zlahka zaspal. Na koncu boste vsi bolj zadovoljni, spočiti in tudi bolj zdravi.

Foto: Jelleke VanooteghemUnsplash