Draghijeva prizadevanja za rešitev krize

V četrtek je predsednik Evropske centralne banke (ECB) na novinarski konferenci najavil, da bo v naslednjih tednih objavil ukrepe s katerimi bodo pomagali prezadolženim državam evrskega območja. Ekonomski analitiki so upali, da bo ECB že takoj sprejela konkretne ukrepe. Pomoči ECB bodo deležne samo tiste države, ki se zavezujejo, da bodo upoštevale določene pogoje. Po teh najavah iz ECB so borzni indeksi na španskih in italijanski borzah padli za okrog 5 odstotkov, še dodatno pa so porasli stroški zadolževanja teh že tako zadolženih držav. Draghi je tudi dejal, da se kriza poglablja in da je ECB pripravljena pomagati državah z visokimi stroški zadolževanja tako, da bi kupovala njihove dolgove po nižji obrestni meri, kot so na finančnih trgih, vendar Draghi ni sporočil kdaj bi se naj nakup obveznic s strani ECB pričel, niti za kakšne zneske gre. Omenil je samo, da bodo kupovali kratkoročnejše obveznice, kar je skladno tudi z nemškimi zahtevami.

Jedro dolžniške krize v EU predstavljajo visoki stroški zadolževanja. Prej so države iskale »pakete pomoči« od mednarodnih finančnih organizacij, ko bi za svoje 10-letne obveznice dalj časa plačevale obresti višje od 7 odstotkov, kar bi pomenilo, da ne morejo več pridobivati denarja na mednarodnih finančnih trgih. Draghi s svojim, sicer pomirjajočim govorom, ni uspel znižati ceno zadolževanja Španiji in Italiji, saj so pred novinarsko konferenco imele španske obveznice obrestno mero 6,6 odstotkov in italijanske 5,7 odstotkov, po konferenci pa je obrestna mera skočila na 7 oziroma 6,2 odstotka.

Foto: Wikipedia