Draga 2012: “Premajhni smo, da bi lahko kdo koga odpisal”

0
195

V parku Finžgarjevega doma, na Dunajski cesti 35, na Opčinah pri Trstu bodo od petka, 31. avgusta, do nedelje, 2. septembra 2012, potekali 47. študijski dnevi Draga 2012, kar bo uvod v niz jesenskih dogodkov ob 100. obletnici rojstva kulturnega delavca prof. Jožeta Peterlina, katerega misel je tudi naslov letošnje Drage.

Petek, 31. avgusta 2012
*Ob 16.30: Roberto Battelli, Rudi Vouk, Damijan Terpin: MANJŠINA IN ZAJAMČENO POLITIČNO ZASTOPSTVO
*Ob 21. uri: koncert zbora ALFA IN OMEGA

Sobota, 1. septembra 2012
*Ob 10. uri: DRAGA MLADIH – Okrogla miza ob 100. obletnici rojstva prof. Jožeta Peterlina (Ivan Štuhec, Ivo Jevnikar, Andrej Černetic)
*Ob 16.30: dr. Lučka Kajfež Bogataj: PLANETARNE MEJE – OVIRA ZA RAST, IZZIV ZA RAZVOJ

Nedelja, 2. septembra 2012
*Ob 9. uri: sv. maša, ki jo bo daroval škofov vikar za slovenske vernike Anton Bedenčič
*Ob 10. uri: dr. Branko Klun: NEMIR SPRAŠEVANJA. TEMELJNA DUHOVNOST IN RELIGIJA
*Ob 16. uri: prof. dr. Žiga Turk: PRETEKLOST NAVIDEZNE RESNIČNOSTI KONSTRUKCIJE SLOVENSKIH RESNIČNOSTI

OPIS PROGRAMA

V petek, 31. avgusta 2012, ob 16.30, bodo Roberto Battelli, Rudi Vouk in Damjan Terpin predavali na temo Manjšina in zajamčeno politično zastopstvo. Slovenci v Avstriji in Italiji se desetletja zaman potegujejo za zajamčeno za­stopstvo v izvoljenih organih obeh držav, italijanska manjšina v Sloveniji pa jo je podedovala od socialistične Jugoslavije in je zapisana tudi v ustavi. Okrogla miza predstavnikov treh manjšin naj bi pomagala razvozlati vprašanja in dile­me okrog tega problema.

Ob 21.00 bo na prireditvenem prostoru koncert zbora Alfa in omega z instrumentalisti.

V soboto, 1. septembra 2012, se bo v sklopu Drage 2012 ob 10.00 odvijala tudi Draga mladih 2012. Na okrogli mizi bodo o Peterlinovi idejni in vrednotni dediščini spregovorili priznani slovenski teolog in filozof morale Ivan Štuhec (o skupnem slovenskem prostoru in o današnji vlogi Drage ter Drage mladih), novinar in aktivni poznavalec kulturnega življenja Slovencev v Italiji Ivo Jevnikar (koliko se današnji kulturni in javni delavci v zamejstvu prepoznavajo v mišljenjskem kontekstu, ki ga je zagovarjal Peterlin) in angažirani goriški časnikar mlajše generacije Andrej Černic (današnje društveno in kulturno udejstvovanje mladih generacij in vrednote slovenstva, krščanstva in demokracije med mladimi). Moderator srečanja bo študent filozofije in publicist Jernej Šček.

Ob 16.30 pa bo imela predavanje dr. Lučka Kajfež Bogataj z naslovom Planetarne meje – ovira za rast, izziv za razvoj. Družba se mora glede rasti in razvoja učiti iz delovanja ekosistemov in preseči stanje, da v ekonomiji in politiki prevladuje doktrina nenehne gospodarske ra­sti. Zapoved neomejene rasti na planetu z omejenimi viri ni niti fizikalno smi­selna, z družbenega vidika pa za zdaj ne odpravlja revščine niti nas ne naredi srečnejše. Da bomo lahko sprejeli alternativne modele znotraj družbeno-eko­nomske znanosti, ki bodo spoštovali omejenost planeta, bo potrebna preo­brazba naše spoznavnosti, gospodarstva, politike in norm, prenova civilizacije in naše kulture. V ospredje mora stopiti kakovostna in ne več količinska rast.

V nedeljo, 2. septembra 2012, ob 9.00, bo škofov vikar za slovenske vernike Anton Bedenčič SDB za udeležence Drage daroval mašo.

Ob 10.00 pa bo prof. dr. Branko Klun predaval na temo Nemir spraševanja: temeljna duhovnost in religija. Dr. Klun bo v svojem predavanju predstavil, ali je sploh mogoča duhovnost, ki ne temelji najprej v človeškosti? In, ali je sploh mogoča religioznost, ki ne temelji najprej v duhovnosti? Z ozirom na sedanje stanje duha v svetovnem in krajevnem merilu terja odgovor na tako zastavljeni vprašanji globok razmislek o temelju človeka in njegovega odnosa do sveta.

Ob 16.00 bo predavanje prof. dr. Žige Turka pod naslovom Preteklost navidezne resničnosti konstrukcije slovenskih resničnosti. Preteklost je edina resničnost, ki jo imamo. Sedanjost je že naslednji trenu­tek preteklosti, prihodnost pa bo resnična šele postala. O tem, ali resničnost sploh obstaja, se filozofi prepirajo že tisočletja, gotovo pa je, da si resničnost vsaj konstruiramo – pač tako, da je uporabna za sedanjost in za prihodnost. Slovenci, doma in za nekdanjo mejo, imamo več kot eno konstrukcijo prete­klosti in se vrtimo okrog vprašanja, katera konstrukcija je najbolj resnična. Kar je napačno vprašanje, ker o resničnosti konstrukcije ne moremo ničesar go­tovega povedati. Mogoč pa je odgovor na to, katera konstrukcija preteklosti je najboljša za razumevanje prihodnosti. Gre za vprašanje, katera preteklost je najbolj moderna in katera modernost najbolj tradicionalna.


Prijava

Za komentiranje se prijavite