Vsako jutro skušam na računalniku najprej ujeti SVEŽE NOVICE IZ SLOVENIJE, EVROPE IN SVETA. Tako sem danes z veseljem opazil, da ste pravkar dočakal častitljivi 105. rojstni dan, še vedno bister in pokončen in prepotrebna vest slovenskega naroda. V globalnih in politično in moralno zmedenih časih ste s svojim bogatim žvljenjskim delom, pronicljivimi pogledi, pogumom in z zgledom eden velikih darov, »ki so nebesa jih Slovencem poklonila« in najsvetlejših vzorov globokega dejavnega rodoljubja. Trpinčili so Vas trije najkrutejši totalitarni sistemi 20. stoletja, a ste vse preživel in Vaš zgled je postal naša luč in narodna vest. Hvala Vam, da ste, kar ste — slovenski narodni zaklad!
Smatram se srečnega, da sem Vas pol stoletja sicer iz daljave z majhnih hribčkov opazoval kot preroka na gori in želel biti vreden skupaj z rojaki vsaj malce hoditi po Vaših stopinjah. Ko so z več strani neusmiljeno tolkli tudi po moji malenkosti in nam je komolčar v Clevelandu z manipulacijami spodnesel tisk bogate knjige o clevelandskih Slovencih, da smo ga morali pri Mohorjevi v Celovcu ustaviti in samo še poplačati visoke dolgove za večletna raziskovanja in tisk, drugi rojak pa je edini med osmimi ocenjevalci merodajni ameriški ustanovi poslal neugodno, povsem lažno in uničujočo oceno serije spisov o slovenskih pionirjih ob 300-letnici prihoda prvega slovenskega misijonarja, profesorja in raziskovalca v Ameriko, ste se spet v tisku protestno oglasil edino Vi.
Ko je raja ploskala ob izvolitvi neslovenskega župana slovenskega mesta, ste se edino Vi javno vprašal, kako naj ta mož razume in brani slovenstvo. In ko se je ob izidu naše angleške knjige o slovenski dediščini in uspehih vsula name ploha napadov in sramotenj, ste Vi priporočal izid vsaj najvažnejših poglavij tudi v Sloveniji. Od vseh odmevov, ki sem jih hvaležno sprejel ob izidu naše knjige o slovenskih izumiteljih in inovatorjih, sem bil zelo vesel in sem na častno mesto postavil spet Vašega: … »dokazujejo, kako sposoben narod smo Slovenci.« Dokazati točno to je bil moj namen in moje upanje.
Hvala Vam za vse, dragi slovenski buditelj in spodbujevalec. Iz srca želim, da bi postajala Vaše vrste vest v narodu vse močnejša in da bi Vaš rodoljubni zgled blestel vsem Slovencem še dolgo, dolgo in pripomogel, »da bi vremena Kranjcem se zjasnila« ! Bog Vas živi!
Dr. Edi Gobec, zaslužni profesor KSU, Ohio, ZDA in ravnatelj Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča
