V dneh po volitvah smo v Delu prebrali, da je v letu 2007, torej v tretjem letu ministrovanja v Janševi vladi, uspel primanjkljaj slovenske države znižati od okrog 2,7% (okrog 1 milijarda €) bruto družbenega proizvoda (BDP) na 0%. O takem dosežku danes, ko je primanjkljaj okrog 6% BDP (2 milijardi €) lahko le sanjamo. Ministru, ki bi to dosegel, bi živemu postavili spomenik. So pa svetovni finančniki končno prišli do preprostega zaključka, da na dolgovih ni mogoče graditi trajnega napredka.
Za priznanje doma moraš biti prave barve
Pred štirimi leti dr. Bajuku niso ploskali, saj ni bil prave barve. S strani medijev je dan za dnem namesto potrditve pravilnosti njegovih prizadevanj dobival polena pod noge. Niti mednarodno priznanje njegovemu delu, ga ni moglo ubraniti pred domačimi napadi.
Na Bajukov spomenik torej še čakamo. Prostor za njegov temelj pa si je Bajuk pripravil že sam, s tem, da je v diagramu, ki kaže državni primanjkljaj v letih od 2002 naprej (glej sliko spodaj) izkopal jamo z dnom pri 0% v letu 2007. Jamo je treba samo napolniti z granitom in na njem postaviti Bajukov kip.
Pokritje državnih prihodkov in izdatkov pa ni edina velika zapuščina dr. Bajuka. Je pa, gledana iz današnjega slovenskega trenutka zagotovo občudovanja vreden uspeh, čeprav se je kot minister za finance v zgodovino slovenske države zapisal še z drugimi pomembnimi posegi: znižal je davek od dohodkov pravnih oseb, odpravil davek na izplačane plače, uvedel pet dohodninskih razredov, znižal stopnjo dohodnine na 41%, uvedel informativni izračun dohodnine, poenostavil davčni postopek in bdel nad zamenjavo slovenskih tolarjev v evre. Tako je bila Slovenija prva vzhodnoevropska članica EU, ki je prevzela euro. S tem je postala 13. država uporabnica te valute.
Evropska priznanja
Med tem, ko v domovini ne samo, da za svoje delo ni prejel priznanja, ampak je bil deležen samih nasprotovanj in zanikanj, je Evropa njegovo delo visoko cenila. Za leto 2005 je od britanske revije The banker prejel priznanje “Najboljši finančni minister leta v Evropi” z obrazložitvijo, da je zaslužen za napredek Slovenije s svojo zavezanostjo davčni previdnosti.
V naslednjem letu, 2006, pa ga je revija European voice iz Bruslju nagradila še z dosežkom »Uspešnež leta« ker je pod njegovim ministrovanjem Slovenija, kot prva nova članica EU, vstopila v evro območje.
Dr. Bajuka kličemo iz groba
Danes, ko sta zaradi svetovne gospodarske in tudi moralne recesije v nevarnosti euro in z njim celo EU, bi bil dr Bajuk naš najzanesljivejši rešitelj. Dr.Bajuka kličemo iz groba, ko že nekaj let porabimo letno 2 milijardi evrov več kot zaslužimo, čeprav nam EU začasno dovoljuje primanjkljaj le eno milijardo €, t.j. 3% BDP. Ko pa bo v kratkem sprejet fiskalni pakt Evropske unije, bo dovoljeni primanjkljaj le 0,5% BDP, kar pomeni nekaj manj, kot 200.000 €. Če pa tega ne bomo sprejeli in spoštovali, bo Slovenija padla v drugorazredno skupino evropskih držav, skupaj z Grčijo, Italijo in še z drugimi zapravljivimi državami.
Vendar to še ni vse. Jasno je, da bo treba dolgove odplačevati. Če bi bila obrestna mera konstantna, plačilo dolga pa odloženo, vsaj optimistom, to ne bi pomenilo kaj posebno hudega. Vendar ni tako. Nezanesljivim plačnikom upniki zaračunavajo bistveno višje obresti kot zanesljivim. Dokler se stanje ne izboljša, bo morala Slovenija odplačevati dolgove po 7% letni obrestni meri, kar pri dolgu 8 milijard € pomeni več, kot pol milijarde € letnih odplačil (namesto okrog 250.000 €).
Kaj pa splošna prosperiteta?
In niti to še ni vse! Svetovna finančna organizacija OECD, katere članica je tudi Slovenija, je v nedavnem poročilu pokazala, kako je skoraj pri vseh državah viden izrazit upad indeksa, ki kaže njihovo prosperiteto. Pri nobeni od njih ni znaka, da bi se potek obračal na bolje. Zato nas ne čudi velika zaskrbljenost vodilnih svetovnih politikov glede prihodnosti.
Vse to velja tudi za Slovenijo. Zaskrbljenost je ob zadnji volilni kampaniji prišla poudarjeno na dan. Po volitvah zaskrbljenost ostaja, ni pa vidnega znaka o poenotenju gledišč o potrebnih prijemih. Pogrešamo dr.Andreja Bajuka.
Foto: Wikipedia
Priloga: Primanjkljaj države
