Dovolj.je niso nobeno moralno razsodišče

51
1844

Dovolj.je, ne delajmo novih krivic, ko razglašamo hvalevredne ciljeLetos je naš v medijski in cerkveni prostor vstopila laična pobuda dovolj.je! Naslov je program. Tem katoliškim laikom, ob asistenci nekaterih klerikov, je kleriški pedofilski gnoj segel do nosu in še čez. Nehali so se nad smradom le potihem zmrdovati, odločili so se, da bodo počistili. Po njihovem mnenju so škofje grešili zaradi opustitve, t.j. niso naredili nič oz. premalo, da bi se ti zločini iztrebili iz Cerkve. Nastopili so z zahtevo, da se moramo vsi postaviti na stran žrtve, brez priziva, brez komentarja, brez pomisleka.

Razumski pomisleki niso dovoljeni. Kdor nastopi kot žrtev, ima vedno prav, kdor je obtožen, je avtomatično kriv. To je sodobna mantra, ki so ga sodišča spremenila tako, da samo v tem primeru ne velja predpostavka nedolžnosti, na kateri sloni celotni pravni red sodobnih svobodnih in demokratičnih držav. Nasprotno, predpostavlja se, da je obtoženi kriv, dokler ne dokaže nasprotnega. A nedolžnost je težje dokazljiva kakor krivda! Zato se že dogajajo hude pravne krivice, o katerih se za zdaj še molči.

Strah, ki ga je zasejala »politična korektnost« v našo svobodo govora, se širi tudi v Cerkev

Na tem nepopustljivem stališču stoji tudi vsa svetovna kampanja zoper cerkveno pedofilijo. Če imate občutek, da je pedofilija izključno problem katoliškega klera, potem se ne motite. Pravičniški svet sploh ne preganja pedofilije zunaj katoliških skupnosti, ampak praktično le v njej, čeprav je vsakomur jasno, da pojav ni omejen le na katoliške duhovnike, temveč je veliko bolj prisoten med homoseksualci in sicer na civilnem področju in v družinah.

Kdor si upa kakorkoli oporekati sodobnim dogmam ali to laično čiščenje Cerkve postavljati pod vprašaj, je takoj medijsko ožigosan, da je »podpornik pedofilov« in »nesočuten do žrtve«, in tako utišan. Strah, ki ga je zasejala »politična korektnost« v našo svobodo govora, se širi tudi v Cerkev.

A kritični um mora priti do jasnosti in vedno sliši Jezusov opomin »Ne sodite!«…

Videti je, da ima iniciativa dovolj.je jasno dodelano medijsko strategijo. V dobro odmerjenih časovnih presledkih sklicuje nove in nove tiskovne konference. Te najprej povzame Domovina.je, kar niti ne čudi, saj so isti ljudje tako tu kakor tam. Z medijsko gorjačo pritiskajo na Cerkev, da bi krenila po poti, ki jo oni imajo za edino zveličavno. A tu trčimo v dve stvarnosti, ki se jih premalo razlikuje.

Moralna in civilna stvarnost

Prva stvarnost je moralna. Katoliška moralka razlikuje med majhnim in smrtnim grehom. Prvi ne prekine našega odnosa z Bogom in ne ugasne posvečujoče milosti, ki smo jo prejeli pri krstu. Drugi pa je podoben duhovnemu samomoru, ko človek zavestno, svobodno in s polnim spoznanjem prestopi mejo med dobrim in zlim. Pri tem ne smemo pozabiti, da je v Cerkvi Bog merilo vsega in ne človek. Kar je nekoč rekla Zdenka Cerar o prekršku, namreč, da »ni že vsaka svinjarija kazniva«, velja tudi v primerih glede 6. Božje zapovedi »Ne nečistuj!«. Danes država več ne kaznuje prešuštva, čeprav je še vedno svinjarija, moralno po smrtni greh. Ne kaznuje več niti splava, čeprav je še vedno umor in ga Cerkev kaznuje z izobčenjem, ki se zgodi isti hip kot dejanje, torej se ga ne razglaša posebej. Našteval bi lahko brez konca in kraja. Kadar se zakonodaja in moralni zakon ne ujemata, je slednji tisti, ki ga moramo upoštevati. To še posebej velja v demokraciji, ki ima za temelj relativizem in parlamentarno večino, ki si uzurpira pravico, da odloča tudi o dobrem in zlim.

Druga stvarnost pa je civilna. Kakor sem pravkar omenil, država ne preganja več prešuštva, ne splava ter še mnogo drugih prestopkov, ki so zli in so torej greh. Do nedavnega pa države niso preganjale pedofilije in ta greh ni bil »modern«. Do njega je vladala povsem enaka toleranca tega sveta, kakor danes do ločitve, prešuštva ali koruzništva in splava. Razlikovanje je potrebno, ker je prva kategorija bolj zahtevna, a je tudi bolj osebna in tajna, kakor civilna raven.

Dovolj.je niso nobeno moralno razsodišče

Dobro bi bilo, da iniciativa dovolj.je ne pozabi, da niso nobeno moralno razsodišče, temveč le točka aktivnih ljudi, katoličanov, ki hočejo pospešiti stvari. Ker menijo, da hierarhija ne naredi dovolj. Pri tem so zdaj šli že tako daleč, da to zahtevajo od škofov, kar niti ni v njihovi pristojnosti. Zdaj zahtevajo, da SŠK razpusti ekspertno skupino, ker po njihovem ne dela, kar bi morala. Ali pa ne dela, kakor oni mislijo, da bi morala delati. Zahtevo za razpustitev poznamo vsi, ker je bila posredovana po medijih, spet, kot oblika neposrednega pritiska na škofe.

Ker iniciativa nima nobenih moralnih pristojnosti, je njihova naloga predvsem na civilnem področju. Namesto, da bi pogrevali stare zgodbe, naj odkrivajo nove. Stare namreč v zakonskem predpisanem roku zastarajo, tudi s smrtjo obtoženca. In ko zberejo zadosti gradiva, da bo svinjarija tudi kazniva, naj pomagajo žrtvi, da doseže svoje na sodišču. Potem, in šele potem, bo mogoče tudi upravičeno zahtevati laizacijo krivca. Vseskozi pa se moramo zavedati, da se hodi po tankem ledu. Katerakoli gonja zoper duhovnika, posebno če je ta župnik v enem kraju, je pravzaprav isto, kakor bi razkrili njegovo ime. Četudi bi se kdaj izkazala njegova nedolžnost, je tak duhovnik človeško uničen. Je onemogočen. Ker so sodni procesi nerazumno dolgi, kar bi samo po sebi terjalo pritožbo na sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

Cerkev ima zdaj jasna, stroga in grenka pravila kako ravnati z duhovnikom, ki ga obtožijo na tem področju. Te točke se morajo držati škofje. Ko bo dokazano, da niso ravnali v skladu s temi pravili od trenutka njihove pravnomočne razglasitve, potem bomo terjali njihovo odgovornost. Do tega trenutka, pa je potrebno počakati in ne prehitevati v svoji gorečnosti.

Greh je hudičev otrok

Govorimo namreč o prekrških in grehih, ki jih ni mogoče preprečiti. Kdor meni, da je kaj takega mogoče, se moti, ker vsak od nas greši na skrivnem. Morilec ubija na skrivnem, prešuštnik skriva ljubico, tat krade na skrivnem, … Če uspemo te stvari tako udomačiti, da se z njimi hvalimo, potem živimo v moralno pokvarjeni družbi. Dvomim, da bi kdaj uspelo te grehe spremeniti v družbeno sprejemljive, kakor smo to naredili s splavom, ki ga opravljajo pri belem dnevu, pa gre vendarle za umor. Greh po svoji naravi zahteva tajnost. Otroci luči se odlikujejo po dobrih delih, ki jih je mogoče vedno naredi pri belem dnevu. Greh je hudičev otrok tudi v tem, da potrebuje skritost, kakor jo potrebuje hudič, ki se skriva vse do tega, da prepriča svet, da niti ne obstaja.

Cerkev ni skupnost perfektnih ljudi. Je skupnost grešnikov. Vsak od nas ve zase in za svoje grehe. Pri spovedi, ki je zakrament »štirih oči«, rešujemo svoje moralne prestopke. Temu zakramentu je zagotovljena popolna tajnost, ki jo hočejo zdaj »liberalne totalitarne« države prepovedati (npr. Avstralija). Duhovniki pa, ki smo sicer velike čveke, očitno s pomočjo milosti Svetega Duha, spovedno molčečnost resnično ohranjamo. To je tudi pogoj, da se spokornik z zaupanjem lahko obrne k Bogu po Cerkvi. Druge poti za odpuščanje grehov ni in nihče nima pravice vedeti, kaj se tam govori in priznava. Spoved je edini kraj na svetu, kjer sem se dolžan sam obtožiti in priznavati svojo krivdo. Vsepovsod drugod, tudi in predvsem pred sodiščem, smem in moram zagovarjati svojo nedolžnost – drugače povedano: tožnik mora dokazati krivdo obtožencu.

Dokazovati nedolžnost, kar so za greh pedofilije začeli uporabljati pred kratkim, skorajda ni mogoče, ker je beseda proti besedi. Ker pa se greh skriva, je dokazovanje krivde težko. Vendar je enako težko dokazati umor, krajo ali prevaro.

Človeško in Božje sodišče

Zato govorimo tukaj o dveh sodiščih. Človeško, kjer smo nedolžni, dokler se nam ne dokaže krivda. In o Božjem sodišču, kjer pa ne moremo ničesar skriti, ker on vse vidi in vse ve, ker nas je on ustvaril in odrešil. Iniciativa naj torej zbere gradivo in vlaga tožbe na sodišča, da se tam po pravilih tega sveta dokaže ali ovrže očitana krivda. Pritisk na Cerkev oz. njeno hierarhijo, naj jim verjame na besedo, hranjenje medijske gonje zoper Cerkev, ki je pri nas stalno pod udarom zimskih medijev, pa iz ust katoliških laikov ni najbolj okusno početje. Razumem zato murskosoboškega škofa Petra, ki se jasno uprl zahtevi, da bi svoje duhovnike tožaril na podlagi govoric.

Očiščenje Cerkve so hoteli tudi Katari, pa so povzročili razkol in so si nakopali križarsko vojno. Danes obsojamo Cerkev, včasih so obsojali Katare. Nauk zgodovine pa je jasen. Kdor hoče čisto Cerkev, ne govori o katoliški Cerkvi, t.j. edino pravi in polni Kristusovi Cerkvi, temveč ima svojo misel okuženo z nerealnimi pričakovanji, saj smo v Cerkvi samo grešniki.

Cerkev prenavljajo svetniki, ki po eni strani trpijo vse mogoče krivice prav od strani Cerkve (s strani oblasti, t.j. hierarhije) in ji kljub vsemu ostanejo zvesti. Podobni so Kristusu, ki je ostal na križu, ker je Oče tako hotel. Iz ljubezni do Očeta je umrl za nas grešnike, ker nas je ljubil. Taki so svetniki. Tako se Cerkev prenavlja. Nobena iniciativa in drugačen civilni postopek še ni dosegel prenovitve Cerkve.

Zato bo dovolj. Razlikujmo in se držimo svojega »resorja«, da ne bomo delali novih krivic, ko razglašamo hvalevredne cilje.

51 KOMENTARJI

  1. Haha, kavelj 22. 😉

    Avtor članka poziva Dovolj.je: “Ne sodite, da ne boste obsojeni”. In kako to stori? Tako da sam obsodi Dovolj.je amaterizma in ustvarjanja novih krivic.

    Ne, ni res, da mora najprej sodišče obsoditi človeka in šele nato lahko ukrepa Cerkev. Cerkev ima na voljo številne “mehke” ukrepe. Nekatere poznam, večine ne. Tako kot meni ni treba pokvarjenega sadja v trgovini reklamirati, pač pa ga lahko enostavno neham kupovati in s tem ekonomskim pritiskom prisilim trgovino h korektnosti, tako tudi Cerkev lahko ukrepa tudi, kadar je veliko indicev za spolni napad na otroka, a ni (še) izvedenih ustreznih dokazov.

    Ali je že od kod drugod znana gonja proti čarovnicam? Seveda. Opažam, da se “pedofilija” uporablja kot atomska bomba kot najbolj uničujoče orožje v politiki. Tako zoper posameznike na levici in desnici kot tudi zoper Cerkev kot tako. Temu se je treba upreti. Za lažne ovadbe je treba izstaviti račune. Najvišji je kazenska ovadba za krivo ovadbo, ki predvideva do dve leti zapora. A tudi to je treba previdno uporabljati. Tudi na tem področju potrebujemo predvsem “mehkejše” ukrepe, s katerimi bomo trigger-happy ovaditeljem zmanjšali ugled v družbi in jim oklestili kakšen privilegij.

    A kljub vsem krivim ovadbam, obtoževanjem in natolcevanjem je stroka popolnoma jasna. En otrok neprimerno težje prenaša spolne napade kot deset odraslih omadeževano svoje ime. Cerkev bi se morala čutiti prav poklicana dvigniti ta križ v pomoč vsem spolno napadenim otrokom, da lažje spregovorijo in poiščejo pomoč. Pri iskanju pomoči seveda nisem imel v mislih sodišča, čeprav je tudi sankcioniranje napadalcev ena od oblik pomoči žrtvam. A drugih je veliko več in so pomembnejše.

    • Gospod Igor,
      pravilo, da je človek nedolžen, dokler mu zakonito sodišče ne dokaže krivde, je uvedeno, ker se brez njega v družbi dogajajo mnogo, mnogo težje zadeve kot zloraba otroka. Kot konkretizacijo naj vam omenim Barbarin rov pri Hudi jami pri Laškem. Če tako gledamo, je vaše “mehko ukrepanje” korak k množičnim pobojem.

      Pa brez zamere!

    • Seveda ni zamere. 🙂

      A vseeno menim, da sem v tej debati kar objektiven. Celo odlična tehtnica saj so moji interesi na obeh straneh. Jurišniki radi predstavijo ta dva cilja: pomagati žrtvam in zaščititi krivoovadene kot dva nasprotujoča si cilja, kjer se moraš postaviti na eno stran fronte in jurišati do zmage proti onim drugim. A ne bo držalo. Resda je pri “pedofiliji” na površju beseda proti besedi, a stroka ima še veliko drugih orodij za prepoznavanje žrtev in zlorab. Malo manj za storilce in krivoovaditelje, a tudi tu se kaj najde…

      In ne bo držal vtis, da je večina kazenskih ovadb v Sloveniji za napade na otroke zoper duhovnike. Večina se jih kar lepo “nariše” v ločitvenih postopkih. Veliko moških v Sloveniji ob ločitvi skrije svoje prihodke. Čeprav drugače ne prenesejo Čefurjev, jim odenkrat ni težko s.p. registrirati v Srbiji… Država zoper ta problem ne najde rešitve. A ga najdejo odvetnice. Takšnega moškega predstavijo kot pedofila. V skladu z doktrino takoj izgubi stike s svojim otrokom. Kako se potem omehčajo kolena!!! Odenkrat se denar pojavi nazaj. No, če bi se tu ustavilo. Veliko odvetnic svetuje svojim strankam, če niso zadovoljne z višino preživnine, naj pritisnejo s kazensko ovadbo za spolni napad na otroka. Nedolžni oče seveda popusti. Čez čas si pribori stike nazaj. Čez nekaj let se zahteva za še višjo preživnino pojavi na sodišču. In tu je problem! Takrat bi sodišče moralo prepoznati mamo, ki je že enkrat sprožila postopek za spolni napad, ki pa ni bil ne dokazan in še več spoznan za popolnoma neosnovanega, to mamo proglasiti za manj kredibilno pri njenem novem obtoževanju, da oče izvaja neko drugo vrsto nasilja ali čemurkoli. A praksa je ravno nasprotna. Sodišča takšnega očeta obravnavajo kot “starega znanca policije” in še enkrat v mlin po sekundarno stigmatizacijo.

      Zgornje zgodbe so namišljene. Oziroma skupaj zlepljene iz več različnih podobnih zapletov mojih prijateljev. Več očetov! Te reči v Sloveniji niso redke. Psihologiji je znano, da se takšnih krivih ovadb najpogosteje poslužujejo sociopati (po domače psihopati = tisti, ki imajo zmanjšano možnost empatije, kdaj bližnjim povzročajo neznosne bolečine). Zato bi v nadaljevalnih postopkih na družinskih sodiščih morali temeljito izvedeniško pregledati mame, ki jim kazenska ovadba ni uspela. Še vedno sta dve možnosti. Morda se je zloraba v tej ali manjši meri res zgodila, a jo je objektivno težko dokazati (ali pa je obdolženi visoko v hierarhiji naše družbe in si je spretno podredil odločevalce). Morda pa je ovaditeljica sociopat. V slednjem primeru je očitno, da so njene zmožnosti zdravo vzgajati otroka sila šibke in bi sodišče moralo skrbništvo predodeliti očetu ter takšni mami zmanjšati stike. Kaj takšnega bi se moralo zgoditi samo parkrat, pa bi se popularnost krivih ovadb drastično zmanjšala. Prav tako bi samo eni odvetnici s pomočjo statističnih testov in drugih prijemov morali dokazati, da se njene stranke prepogosto in v nesorazmernem odstotku poslužujejo krivih ovadb ter temu ustrezno sankcionirati, pa bi pri priči vsi odvetniki po vrsti začeli odsvetovati priročnost takšnih krivih ovadb.

    • Kaj sem imel v mislih s pozivom Cerkvi, da si oprta ta križ?

      Na živce mi gre verižni e-mail, ki sem ga že večkrat dobil. V njem nastopa nekaj moških s težkimi križi na ramenih. Vsi nosijo, le eden joče. Bog mu križ skrajša. Nato vsi svoje križe nosijo naprej. Naš “junak” spet moli Boga, da mu križ olajša. Bog ga usliši in mu križ še dodatno skrajša. Nato pot postane bolj strma. Zgodba se ponovi. Vsi možje pogumno nosijo svoje težke križe. le našemu junaku Bog križ še enkrat skrajša. Nato pridejo vsi skupaj do prepada. Vsi možje položijo svoje križe čez prepad in se po njih kot po mostu sprehodijo na drugo stran. Le naš “junak” ima prekratek križ.

      Tako menim, da bi cerkveni dostojanstveniki morali pogumno nositi ta križ. Dostojanstveno… Moliti za obtoževalce, ne pa jokati. Nisem še nikoli bil na cerkveni poroki, a, če se ne motim, morata ženin in nevesta trikrat reči da. Impresioniralo me je, da za škofa ni dovolj trikrat ampak mora 3*3= devetkrat reči: “Hočem”. No, če je devetkrat prosil za ta križ, potem ni prav, če se pozneje jokca in prosi nas in Boga, da mu ta križ skrajšamo.

      Prej ali slej bo v Sloveniji premier ali kateri od ministrov obtožen za spolni napad na otroka. Takrat se bo treba odločno postaviti proti primitivizmu, s katerim se bo ovadeni in njegovi politični somišljeniki upirali odgovornosti. Kako? Ja najlažje tako, da nek škof, ki je pred tem bil enako ovaden, pokaže, kako se je sam dostojanstveno obnašal. Kako je molil za ovaditelja, a vseeno počasi in brez kričanja razkrinkal ovadbo kot neosnovano. Med samim postopkom pa pogumno sprejel zase neugodne ukrepe, ki so ga v družbi postavljali v podrejen ali kako drugače neprijeten položaj in ovirali pri njegovih ambicijah zase in za svoje poslanstvo.

    • Mi je uspelo skozi to analogijo opisati, kako si sam predstavljam od zaporne kazni “mehkejše” ukrepe? 🙂

  2. Tale tekst pa je … Ni za komentirat. A mu dam prav v tem, da Dovolj.je ni moralna avtoriteta, saj ni poslan zaradi tega (sicer pa tudi Cerkev za večino ni več moralna avtoriteta). So le megafon, da končno lahko tudi žrtve povedo, kako so bile “blagoslavljane”. Eden je na TV rekel: “Po vsaki maši, ko sem ministriral, se je spravil name in njegov težki križ je v ritmu udarjal po mojem čelu.” Enostavno so Dovolj.je toliko samaritani, da žrtvam, ki so se pritožile že pred 10, 15 ali 20 leti, pa Cerkev ni storila nič, zdaj dajo končno njihovo pravico. Smatram, da je to najvišji karitas.

    Ostalo odloča sodišče in Bog. Ter ljudje, ki se bodo distancirali od takega okolja, kjer se nekaznovani duhovnik znova pojavlja kot katehet. Ne pozabite pa na možnost, da lahko prav Gospod pošilja in sponzorira Dovolj.je! V tem primeru pa je bil farizej, ki je opozoril, naj ne ubijejo apostolov, če so slučajno božji, zelo preudaren. Kajti če niso božji, bo resnica še naprej skrivana, če pa so božji, bo prišla na dan in naredila vsaj nekaj reda. Ta film zdaj gleda ves svet, 22,5 milijona v treh mesecih:

    https://www.youtube.com/watch?v=BrUvQ3W3nV4

    Žal se je naša Cerkev v tem problemu obnašala enako. Povsod po svetu, zato je to pač sistemsko zlo. Z njim se v vsaki državi spopadajo določeni Dovolj.je. Mi imamo pač te, še hvala Bogu. Njihova naloga ni da moralizirajo, ampak da prijavljajo primere policiji, saj imajo dokaze. S TEM PA V STRAH SPRAVLJAJO SEDANJE ZLOČINCE V CERKVI, da imajo vendarle zadržek DANES otipavati kakšno žrtev. Torej Dovolj.je izpolnjuje zahtevo, da se ukvarja z DANAŠNJIM dnem. In še več – ker deluje preventivno, posega tudi v jutrišnji dan. Prav zaradi njih bo ta za mnoge pravične v Cerkvi boljši. Manj bo tudi žrtev, satan bo šibkejši in morda bodo ljudje spet kdaj verjeli Cerkvi kot moralni avtoriteti. Glede na ankete zadnje desetletje, je glede tega povsem pri dnu.

    • Zato naj Dovolj.je samo mirno nadaljuje kot dela: zbira dokaze in prijavlja. S tem se strinja tudi papež in zdaj po novem tudi Škofovska konferenca (bila je pač z dokazi prisiljena). Samo mirno in pošteno naprej torej. Desettisoči vas podpirajo in mnogi molimo za vas. Dovolj.je zbuja upanje v tem pokvarjenem času in prostoru.

    • Ne vem, katera je vaša Cerkev. Naša Cerkev pa je skrivnostno Kristusovo telo, v kateri so na žalost tudi grešni duhovniki. Posploševanje iz par grešnih duhovnikov na celo Cerkev koristi samo satanu. Zato vas ponovno prosim, da pazite pri tem posploševanju.

      • Problem je mnogo globlji, kot ga ti zaznavaš, ker ne vidiš: niso samo grešni duhovniki (10 do 20% po nekih podatkih) tisti, ampak tudi vsi ostali, ki so VEDELI, kaj se dogaja, pa so stvari skrivali pod preprogo. Npr. tudi nekateri škofje. Daljnosežna posledica je določena mera homo-selekcije v semeniščih, posledica so taki novi duhovniki. Ti pa imajo maše. Torej da se zlo najlažje skriva pod oltarjem najbrž res drži, saj je to rekel človek, ki živo od v cerkvi. Človek, ki mu je MAR.

        Zato te prosim, ne bodi tako ozkogleden, problem gre na vse.

  3. Kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje srce. Kje je zaklad Katoliške cerkve? V močno razširjeni homoseksualnosti, pedofiliji, finančnih škandalih?

    Kolikor je do sedaj znanega, so Katari imeli svoj zaklad v visoko moralnem življenju in ljubezni do Boga in soljudi. To so konkretno dokazovali s svojim vsakdanjim življenjem. Bili so pravo nasprotje tedanje Katoliške cerkve. Zato si niso nič nakopali. Bili so ogledalo tedanji cerkveni nomenklaturi, ki ga ti niso hoteli več gledati. Zato so jih vse do zadnjega brutalno pobili. Bili so dokaz, da so Cerkve lahko tudi drugačne in da tudi morajo biti drugačne. Sicer so zgrešile svoje poslanstvo. A to je bilo za tedanjo Katoliško cerkev preveč.

    Ali je tudi danes tako?

    • “Kolikor je do sedaj znanega”

      Napačno oblikovana misel. Pravilno je: “Kolikor je gospodu Tinetu znano …” Pač predpostavljam, da ste gospod Tine kljub vsemu človek dobre volje.

      Če bi iskali resnico o Katarih in ne samo Katare kot sredstvo omalovaževanja krščanstva, bi vedeli marsikatero čudno. Ena od teh čudnih zadev je preziranje materialnega, zato je bilo v spolnosti dovoljeno vse razen sexa med možem in ženo. Ker ta ustvari nov material. Za sedaj zadosti.

      • Gospod AlFe, o Katarih je veliko znanega. O tem obstaja veliko raznih poročil. V Tarasconu je tudi muzej, kjer je med drugim prikazano, kaj so počeli in kako so živeli. Sam sem se precej zanimal za to stvar in bil tudi na kraju, kjer so živeli. Kolikor je do sedaj znanega, oni niso bili sredstvo za omalovaževanje krščanstva, temveč zgled, kakšno bi krščanstvo moralo biti. Katoliška nomenklatura si je marsikaj izmislila, da je upravičila svoja nečastna dejanja.

        Se pa Katoliška cerkev do svoje preteklosti obnaša podobno kot ZZB. Eni in drugi neradi priznavajo svoje stranpoti in zločine.

          • Katari so bili absolutno proti vsakemu ubijanju in maščevanju. Za razliko od katoliške nomenklature so tako kot so govorili tudi živeli. Zato ga po mnenju neodvisnih raziskovalcev oni gotovo niso ubili. Najbolj verjetno so ga kar na papežev ukaz, da je ta dobil neposredni povod za načrtovan obračun s Katari.

    • Če se prav spomnim, so Katari ubili škofa, s čimer se je začel pogrom nad njimi. Bila jim je napovedana vojna.
      Tine, kakšne stvari pridejo iz vašega srca, kdo bi si mislil.

  4. Ce je povsem objektivno, kar je g. Andrej Nahtigal zapisal o primeru zupnika v Predvoru, potem obstaja velika verjetnost, da prav z bistvenim prispevkom iniciative kot je Dovolj.je od ene skrajnosti prikrivanja gnusnih prestopkih preidemo v drugo skrajnost lova na carovnice, s histericno atmosfero splosnega nezaupanja, z zabrisano mejo med dejstvi in domnevami, kjer bo padalo enako po krivih in nedolznih in kjer se bo klerike odrezalo od vsakrsne moznosti toplega cloveskega odnosa z verniki.

    A kaj spominja koga pristop iniacitive Dovolj.je na boj kongresnika McCarthyja za iskanje in ociscenje Amerike od komunistov? Ce hodijo spodbujeni z morda nekoliko prevec domacimi, direktnimi prijateljskimi besedami tamkajsnjega zupnika do njemu zaupanih mladih, predstavniki iniciative zaslisevat od vrat do vrat mlade, ki so v stiku z njim in aktivno iskati pricevanja, ki bi duhovnika inkriminirale gnusnih pedofilnih dejanj, je to prav nacin lova na carovnice, kot ga je izvajal kasneje prosluli McCarthy.

    Opozarjam, na tak nacin bojo rezultati isti. Nedolzni ljudje bojo umazani, zagrenjeni in onemogoceni. Morda za celo zivljenje. Uniceni bodo odnosi. Konkretno, kar se ze nakazuje, zastrupljena in trajno poskodovana bo ena najvitalnejsih katoliskih far na Gorenjskem in v Sloveniji nasploh.

    • Bom razsodil popolnoma neobremenjeno. (Resda smo v Predvoru imeli konferenco, a vseeno nikogar od domačinov ne poznam.)

      Če je teh predstavnikov inciative bilo za statistično množico (= več kot 30), je med njimi bilo tudi nekaj sociopatov. Ljudi, ki so uživali, da se lahko naslajajo nad svojo tarčo. In seveda je med njimi bilo tudi neprimerno več požrtvovalnih ljudi, ki aktivno državljanstvo jemljejo dobesedno in resno. Tako je med raziskovanjem dejanskih in krivih ovadb. Obakrat so motivi ti in ti.

      Če je teh obiskov bilo veliko, potem nikakor ne moremo govoriti o slučaju, pač pa o organiziranem početju. Kaj je motiv organizatorjev? Beats me. Lahko da jim je na ušesa prišlo več med seboj neodvisnih pričevanj o spolni zlorabi. Je bilo tako?

      V takšnem primeru bi tudi sam z veseljem sodeloval. Investiral bi en popoldanski obisk, klepet in svoje dobro ime, da pomagam zaščititi ugled žrtev. Žrtve ne potrebujejo toliko maščevanja kot jasen znak, da ob takšnih in podobnih zlorabah bližnjih ali sebe imajo v nas skalo, na katero se lahko oprejo in nasilje ustavijo. Da kolektivno prepoznamo vzorce nasilja in jih kolektivno v kali zatremo.

      Tako se mi ne bi zdelo pošteno blatiti kar vseh “inkvizitorjev” 😉 po vrsti. Večina jih je tam gotovo z dobrimi nameni. A se strinjam, da sem tudi sam bil “potisnjen na juriš”, pa sem nato ugotovil, da je obrazec, ki sem ga pred tem prostodušno zagovarjal, bil zlorabljen v politične namene.

      Ravno to je glavni razlog, zakaj je spolnim zlorabam v Sloveniji nemogoče stopiti na prste. Ker se zadeve neprimerno bolj zlorabljajo v politične namene, kot dejansko rešujejo. Ljudje, ki so (smo) pripravljeni vložiti nekaj svoje energije, časa in se v ta namen odpovedati kakšni zasebni ambiciji, smo prevečkrat zlorabljeni v političnih obračunavanjih in nato ostanemo brez volje pomagati še drugič. Tako so žrtve še na slabšem kot pred temi glasnimi bobni.

      • Ker se zadeve neprimerno bolj zlorabljajo v politične namene, kot dejansko rešujejo.
        ==============================
        ++++++++++++++++++++++++++++++

      • Vi in neobremenjene sodbe?? Najte se šaliti, no, Đuki.

        Nimate pojma, za kaj naj bi šlo in kljub temu hočete izpasti pameten 🙃 🤪

    • Soglašam z vami, IF.

      Ob predstavitvi iniciative Dovolj.je se mi je zdelo dobro, da so se v boju proti spolnim zlorabam v Cerkvi organizirali tudi katoliški laiki. Njihov namen se je zdel dober. Toda – pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni!

      To, da se iniciativa sedaj predstavlja kot nekakšna “udarna pest” proti škofom, se mi zdi zelo zgrešeno.
      Narobe je tudi, da člani iniciative mečejo medijem kosti nepreverjenih obtožb. Nekateri mediji samo prežijo na trenutek, ko lahko vsevprek pljuvajo po katoliški Cerkvi in duhovnikih.

      Člani iniciative bodo morali biti zelo previdni, da med iskanjem pravice na eni strani ne bodo storili krivice na drugi strani.

      • Pot v pekel ni tlakovana z dobrimi nameni. V pekel je tlakovana pot z dobrimi sklepi. Problem je namreč, če človek ostane le pri dobrih sklepih, ne opravlja pa ustreznih dobrih del. Besedica “namen” pa nikakor ne nujno pomeni, da gre za le za “sklep”. Človek, ki živi po svojih dobrih namenih, živi po vesti, po vesti pa bomo sojeni.

        • Martin, izrek si razlagam drugače kot vi.

          Če imamo namen narediti nekaj dobrega, pa tega ne storimo, temveč namesto dobrega naredimo celo kaj slabega in grešnega, si dejansko “tlakujemo pot v pekel”.
          Samo dober namen, ne da bi namen izpolnili, ne prinaša nič dobrega.

          Ob predstavitvi iniciative Dovolj.je je kazalo, da je namen skupine nuditi podporo in strokovno pomoč žrtvam,  zlorabljenim s strani posvečenih oseb, storilce zlorab pa privesti pred sodišče, da bi odločilo o krivdi.

          Nato pa so začeli javno napadati škofe ter poimensko izpostavljati posamezne duhovnike, ne da bi bila slednjim krivda dokazana. Enega duhovnika so javno izpostavili zaradi nekaj poslanih sms-ov. Določeni mediji so to zgodbo z navdušenjem povzeli na način, da so že v naslovih člankov prejudicirali duhovnikovo pedofilijo in spolno zlorabo mladoletnih.

          Če bodo člani iniciative pri reševanju problematike spolnih zlorab sprožali medijski linč nad duhovniki, ki jim krivda ni dokazana, so na najboljši poti, da bodo naredili več slabega kot koristi.

          • Vanja,
            sama to razumem še nekoliko drugače …
            prepričani smo (v svoji zaverovanosti vase) da delamo dobro, se pravi z dobrim namenom. Vendar pa se kasneje izkaže drugače.

          • “… izrek si razlagam drugače kot vi.”
            Meni se zdi, da gre za enaki razlagi pomena nekoliko različnega izreka. Dodal bi še, da vi gledate bolj konkretno, jaz pa bolj načelno. Oboje je pravilno.
            Vaša skrb v zvezi z delovanjem iniciative je povsem upravičena. Toda tudi skrbi v zvezi s tem, da se je premalo ali prepočasi kaj storilo, se mi zdi upravičena.
            Res je, da so totalitarni sistemi zapirali dobre duhovnike, toda do sedaj imam občutek, da dobre duhovnike iniciativa nič ne skrbi. (Pri tej točki imava morebiti različna gledanja.) Homoseksualni lobi pa jih skrbi.
            Meni se zdi postopanje iniciative problematično zardi zagledanost v cilj: Izločimo homoseksualce s Cerkve pa bo vse lepo in prav. V resnici pa stvari niso preproste. Brez spreobračanja, odpuščanja, milosti itn. ne moremo biti nič dobrega. Važna so torej tudi sredstva.
            Vedno bolj mi je všeč inkvizicija. Tudi sedaj bi morali ustanoviti nekakšna inkvizicijska sodišča, da bi zadeve poskušali reševati.

  5. Razumem obe strani. Dejstvo pa je, da je tukaj Cerkev kot organizacija padla na moralnem izpitu. Namesto, da bi problematične duhovnike izolirala in jim ne omogočila nadaljne delo ter tudi prijavila civilnim organom (če so bili seznanjeni z dejanji), so tiščali glavo v pesek. Posledice so zdaj prerasle v drug ekstrem in jih čutijo vsi duhovniki. Na žalost. Ampak v tem primeru bi sam napisal ostro pismo predvsem Škofom ker njihova odgovornost je v tem primeru zelo velika.

  6. David in Đuko. Odličen par sta.
    G. Poznič, kako prav pišete in kako prav vas je brati, ko ne gre za zadeve oblasti in politike. V tistih člankih se ne morem strinjati z vašim pristopom,ki je ravno tako “dovolj.je”, samo na drugem področju. Teh “dovolj.je” je polna Slocenija od enega konca do drugega, iz stoletja v stoletje, kot kaže. Tega pljuvanja tu po škofih, tam pa po kraljih in cesarjih ni konca ne kraja v naši Sloveniji.
    Bog res pošilja oblast. Tudi komuniste je poslal.

    • Ah, lepo te prosim. Obstajati mora neko smiselno sorazmerje med tezo kaznivega dejanja in strogostjo kaznovanja in drugih ukrepov. A zdaj bomo imeli stanje, ko umori zastarajo, ne bo pa zastaral prestopek, ko je recimo nekoc nekje nek moski neko zensko prijel za dojko? A se bo vsem pocasi odkeglalo zaradi nekih modnih valov?

      In a je res tudi treba kot zlocinca obravnavati duhovnika, ki prijatelju iz mladinske skupine javno rece: rad te imam, pogresal sem te. Poudarjam, javno! Ce bi imel sprevrzene namene pac tega ne bi rekel javno. In na podlagi tega neka civilna iniciativa izvede inkvizicijsko obravnavo v kraju, kjer so bile te besede izrecene. Jojprejoj, kje je zdrava pamet?!

      • Jaz mislim, da sedanje pravo kar ustreza, kar se tega tiče. Drugo je pa reakcija škofov, ko so hoteli prikriti oziroma, ko so gledali stran. Nekaj škofov je zaradi tega odstopilo. Uradno obtožen pa menda ni bil še noben. Pa bi bil lahko.

        Kar se pa NSi tiče, ta stranka je pa zmedena.

      • V angleščini ni možno formalno nasloviti moškega drugače kot dragi (Dear Sir). Tudi sam sem večkrat tako za ženske kot za moške rekel, da jih občudujem in imam rad, a da mi na kraj pameti ni prišlo, da bi te moje izjave bile v kakršnikoli povezavi s spolnostjo. Sploh pa ne vsiljeno!

        Inciativa bi za frontalno preiskavo potrebovala vsaj en konkreten sum zlorabe.

  7. Nerealna pričakovanja so res velik problem, toda to ne pomeni, da laiki nimajo pravice zaščititi drugih laikov pred nekaterimi duhovniki. Avtor navaja ekspertno skupino, ki to zaščito opravlja. Papež ugotavlja, da je to premalo in gre z ukrepi naprej. Na kateri strani je avtor?

    • V vsakem primeru je civilno zdruzenje za zascito laikov pred duhovniki zelo nenavaden fenomen in perspektiva. Podobno kot recimo zascita bolnikov pred zdravniki ali cebel pred cebelarji. Zelo cudno.

  8. Še dve vprašanji za avtorja imam.
    Naša sodišča so poganska. Kako naj kristjan išče pravice pred poganskimi sodišči?
    Predvidevam, da je homoseksualni lobi bolj razširjen med sodniki kot med duhovniki. Kako naj homoseksualni sodniki pravično razsodijo?
    Menim pa, da so člani dovolj.je nevarni. Zakaj? Nič se namreč ne sprašujejo, ali so na pravi poti. Čutijo se dovolj močne, da vse, ki niso z njimi, razglašajo za podpornike homoseksualcev ali pedofilov. Upam, da bodo ohranili dialog s Cerkvijo. Če tega ne bodo ohranili, bodo dolgoročno storili več škode kot koristi. Cerkev lahko napadajo od znotraj, ne pa od zunaj.
    Sicer se mi zdi najbolj pomembno, da Cerkev pokaže svojo moč na drugačen način. Naš Šef ni mrtev.

    • “Čutijo se dovolj močne, da vse, ki niso z njimi, razglašajo za podpornike homoseksualcev ali pedofilov”

      Vsi ali samo naš komentator gospod David?

  9. Drago vodstvo casnik.si, kaj vas ni sram, da namenjate toliko prostora apologetom pedofilije in pedofilov? To je resnično gnusno početje.

    • L.Erzen,
      če si tako razlagate članke na Časniku, ste najverjetneje funkcionalno nepismeni.

      Bolje bo, da se pod članki še naprej ukvarjate s svojim lektorskim amaterizmom, saj do vsebine člankov očitno ne sežete.

  10. V ponedeljek bo Tednik, posebna oddaja o spolnih zlorabah v slovenski katoliški Cerkvi.

    Ni poti nazaj, vse se bo razkrilo, je rekel Jezus. Gospod pa itak vse slabo obrne v dobro – tistim, ki so zvesti. Njemu in Resnici. Zato se lahko samo veselimo tega križa.

    Kot smo lahko videli v tujem dokumentarcu, imajo tisti, ki jim je uspelo uspešno razkriti te stvari v njihovi Cerkvi in zmanjšati nenehen pritisk na spone organe žrtev, en sam samcat in edini nasvet, kako lahko uspe tudi drugim po svetu: DRŽITE SE MEDIJEV! Vse ostalo ni delovalo, ne deluje in ne bo nikoli delovalo. Brez medijev torej ni sodstva, ni sprememb, ni poslušanja žrtev, ni preganjanja perverznežev. Vsi poznamo kitajski izrek, da ena slika zamenja 10.000 besed. In eno poslušanje žrtve, kako perfidno, inteligentno, potrpežljivo, postopno in lucidno je bila zavedena v dolgotrajnejšo zlorabo, je dovolj, da tisti, ki ne služijo demonom, pretreseno spoznajo resnico in se začno angažirati. Ker so I care.

  11. Spoštujem in občudujem avtorja in ne polemiziram niti potrebno ni.
    Mam pa eno samo.
    Zakaj pa moralno razsodišče?
    Odgovor je:”Ja, delno. Ne prioritetno.”
    —————————————————————
    Moto “dovolj.si” je Akcija. Zdaj je pa dost ! Dost mamo.
    In jasno so povedali koga in česa imajo dost.
    In postavfili so jasna , objavljena pravila. Zničemer ne kršijo, ne Ustave, ne zakonov.

    Kršijo pa pravila, pisana, nepisana, mafijska, če česte.
    In uspevajo.

    Zato so se gospod Nadškof dolgo postavljali po robu in poželi direkten poraz.Poraz neučinkovitosti, poraz stare slinave prakse, poraz Greha in poraz neučinkovitosti, prikrivanja – verjamem, da ne gre za poraz Cerkvenega prava, ampak za njego zapostavljanje, izkoriščanje zapletenosti in prepletenosti z ločenostjo od Države, ki ji je banditsko in udbaško ugajalo, da so cerkvene grešnike izrabljali za svoje svinjske rabote.

    Druge ni. Zmetati trgovce iz Božjega hrama, grešnike na tlako in dati Nauk !
    Iz nauka pa bo izšlo tisto kar je moralno razsodišče.

    Nastal bo novi Cerkveni VKP(b) – NAVODILA ZA UPORABO, ne za zlorabo in mučkanje.
    —————————————————————————————————————————–

    In zakaj je pičilo ?

    Naj nekdo pove ali je resnica, da so lobisti in močniki postaviti za škofa celjskega onega sposobnega, velecenjenega, pokvarjenega svinjaka, več desetletij prašiča pedofila ? Ali je to res Res?
    Potem je super, da je počilo! Jako pozno. In nihče ne bo odgovarjal?
    Oni , ki bi morali to preprečiti, pa niso in so do komolcev v svinjski godlji, so grdo krivi !
    Še njim povejmo : DOVOLJ IN PREVEČ JE.SI !

    Ko je prehudo, kaj naredimo? Prepustimo Dovolj je.si in Stvarniku !

    Fantom iz “Dovolj je.si” poklon in kapo dol za vse kar so naredili.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite