Dostojanstvo človeka

14
485

deloLakomnost

»Delu čast in oblast« je geslo, o katerem sem premišljevala zadnje dni. In ob tem premišljevanju ugotovila, da tega gesla nisem nikoli razumela. Tudi danes ga ne. Pa poglejmo, zakaj ne.

Delo kot človekova aktivnost, ki naj bi ga ločila od živali, to že zdavnaj ni več. Čeprav smo se učili, da je ravno delo tisti dejavnik v človekovem razvoju, ki naj bi omogočil, da je opica prijela v svojo »roko« kos lesa in s tem nakazala, da se bo iz nje razvilo naprednejše bitje. Razvoj je šel po tej poti, a danes se zdi, kot da se je ta tok obrnil nazaj in da gre evolucija nazaj k primatom. Kot je z evolucijo človekovo dostojanstvo raslo, z razvojem tehnike človekovo dostojanstvo nazaduje. Pa ne zaradi tehnike same, ampak zaradi njene zlorabe.

Ta zloraba pa je nujna posledica človekovega grešnega nagnjenja – lakomnosti. Vedno je človek izkoriščal drugega človeka (pa tudi celotno stvarstvo) zaradi lakomnosti. Ko mu nikoli ni dovolj in želi imeti več, kot potrebuje. In ko želi ta presežek obdržati zase. Ne le to, ta presežek želi večati in večati in ga na vsak način zadržati zase. Ob tem početju se mu zamegli vid, da ne vidi več okrog sebe ljudi, ki nimajo denarja, da bi lahko dostojno živeli. Preprosto ne vidi, ne sliši in ne razume tistih, ki imajo manj kot on.

Zato je izredno nevarno, ko se lakomen človek polasti oblasti. Tak človek ne more razumeti stiske bližnjega. Ko odloča, odloča skozi svoja merila. V tej luči lahko razumemo tiste naše politične voditelje, ki zagovarjajo visoke davke, hkrati pa počasi uvajajo vedno več plačljivih storitev, ki naj bi jih svojim državljanom zagotavljala država. Gre preprosto za pohlep, lakomnost, ko želiš skozi pozicijo moči v tem kratkem času, ko imaš politično moč, čim bolj napolniti svoje žepe.

Desetina in dostojanstvo

Kaj pa desetina? Ta že zdavnaj ni več moderna, človek današnjega časa je prepričan, da mu že tako preveč vzame država. Ob tem se ne vpraša, kdo je država. Ne zaveda se, da je del države tudi on sam. Da je tisto, kar mora »dati cesarju, kar je cesarjevega«, namenjeno njemu. Seveda se upravičeno upira, da mora dati del svojega nekomu, ki s tem »njegovim« slabo ravna, ki to »njegovo« zapravi ali dobesedno ukrade. A v svojem prvobitnem principu je ravno desetina tista, ki poskrbi, da nihče ni lačen, nihče ni gol in bos, neveden, brez bolniške postelje.

Spomnila sem se na blaženo mater Terezo. Celo življenje je delala. Njeno delo ni bilo ne lahko, ne lepo, ne zavidanja vredno. Po cestah je pobirala umirajoče ljudi in jih do njihove smrti negovala. Lahko jih tudi ne bi. Saj so tako ali tako kmalu umrli. Iz njihove revščine jih ni rešila s čudodelnimi zdravili, z udobnimi bolniškimi posteljami ali zdravo hrano. Rešila jih je s podaritvijo tega, kar je imela, z ljubeznijo. Dala jim je vedeti, da so še ljudje. S tihim objemom jim je vrnila dostojanstvo.

In prav to dostojanstvo moramo vrniti človeku. Ne more imeti delo čast in oblast, pač pa človek. Kajti oblast ne more biti v rokah dela, čast pa prav tako ne. V kolikor ima delo v svojih rokah oblast, je nujna posledica delitev ljudi na tiste, ki imajo delo in s tem oblast, in na one, ki dela nimajo in so pod oblastjo. Ravno tako je s častjo – če ima delo čast, pomeni, da obstajajo dela, ki so bolj častna, in dela, ki so manj častna. Potemtakem bi se ljudje glede na naravo dela delili na časti vredne in časti nevredne. A za tako družbo si najbrž nihče ne bo prizadeval, ali pač?! Ta vedno večji prepad med enim in drugim slojem ljudi nikakor ne sme postati uzakonjen družbeni red!

Predsednik Državnega zbora in rimsko sodišče

V tej luči lahko pogledamo tudi dve odločitvi, ki smo ju zaznali v našem medijskem prostoru. Ena je odločitev predsednika Državnega zbora, da ne bo razpisal roka za zbiranje podpisov za izvedbo referendumov. Delo predsednika Državnega zbora je tudi razpisovanje takih rokov. Ko že govorimo o delu, si tu lahko ogledamo ta del njegovih delovnih obveznosti. S pozicije moči je predsednik elegantno povozil osnovno načelo demokracije, to je, da odloča ljudstvo. Zanimivo, glede na to, da so besede govornikov na prvomajskih proslavah poudarjale ravno to, da si je ljudstvo, delavstvo, izborilo svoje pravice. Mar med te pravice ne spada tudi pravica do svobodnega odločanja o demokratičnih postopkih, med katerimi je tudi referendum? Pustimo ob strani sam namen, ali vprašanje legitimnosti pobudnikov, ali smiselnost izvedbe referenduma. Tudi ni relevantno, kako bodo o tej njegovi odločitvi presodili ustavni sodniki. Tokrat je zaskrbljujoče dejstvo, da se ta pozicija moči, ki smo je bili navajeni v časih, ki smo jim rekli »svinčeni« in ki se je naselila v rokah tistih, ki imajo denar, zelo odkrito in neustrašno kaže v rokah teh, ki imajo oblast. Predsednik Državnega zbora je s tem dejanjem zašel na spolzka tla, kjer zdrs pomeni odmik od demokracije in jasen korak v avtokracijo. Ljudstvu je vzel možnost, da bi odločilo. Gotovo je potrebno preprečiti, da bi se »zakoni ulice« prenesli na raven države, a ravno referendum in predreferendumska razprava sta tista instrumenta, ki to preprečujeta. Res pa je, da rezultati referenduma včasih za vladajoče niso najbolj zaželeni.

Druga odločitev je odločitev rimskega sodišča, ki je razsodilo, da lačni reveži s krajo manjših količin hrane ne zagrešijo kaznivega dejanja. Koliko je vreden človek, ki je brez doma in brez hrane, potem pa še zasačen pri kraji? Kje je tu njegovo dostojanstvo? Delo teh sodnikov je človeku povrnilo vsaj majhen delček njegovega dostojanstva. Niso ga obsodili, niso ga še dodatno ponižali. Svoje delo so dobro opravili. Upam, da je bil to dovolj velik vzgib za ljudi okrog njega, da razmislijo o nadaljnjih ukrepih, da mu preskrbijo hrano in vsaj začasno bivališče. Kajti vsi smo skrbniki svojih bratov, vsi moramo poskrbeti za tiste, ki so potrebni naše pomoči.

V treh prošnjih dneh prosim Boga med drugim tudi za to, da blagoslovi naše delo. Naj svoj blagoslov razlije na vse tiste, ki nam odmerjajo delo in nam ga plačujejo. Predvsem pa prosim za dar modrosti, da ne bomo s svojim delom nikoli teptali dostojanstva ljudi.

14 KOMENTARJI

  1. Zanimivo razmišljanje.

    Sam se nagibam k temu, da je delo pogoj in gibalo človekovega razvoja, zato ima spodbujevalni položaj.

    Čast pa je zlorabljen pojem, zlasti na Balkanu, kjer ga uporabljajo ob vsaki priložnosti, resnica pa je drugačna.

    Zato čast ni za vsakdanjo rabo, zlasti pa ne za zlorabo.

  2. Predsednik slovenskega parlamenta bi naj poosebljal nepristransko demokratično držo. Resnica pa je žal drugačna.

  3. Dostojanstvo Slovencev je grobo kršila RTV Slovenija, ki je po Odmevih v soboto zvečer v reportaži o dogajanju slovenski prestolnici preko voditeljice te oddaje posredovala v javnost oceno, da ansambli, ki igrajo slovensko kulturno dediščinsko glasbo tujim turistom, onesnažujejo slovensko prestolnico.

    To sporočilo lahko razumemo tudi takole:

    Slovenci, ki spoštujete svojo kulturno dediščino in identiteto, izginite iz slovenske prestolnice in Slovenije.

    Vsekakor groba žalitev osebnega dostojanstva Slovencev, ki spoštujemo svoj dom, svojo kulturno dediščino in identiteto.

    Varuh človekovih pravic je dolžan oceniti, da je s tem RTV kršil slovensko ustavo in Mednarodno in Evropsko deklaracija o človekovih pravicah, ki zagotavljajo osebno dostojanstvo Slovencem.

    • Verjetno bi gospa voditeljica precej drugače ocenila situacijo včeraj zjutraj na slovenski tržnici v BTC-ju, kjer se je precej naglas vrtela glasba neslovenske kulturne dediščine. Tega se verjetno ne smatra za onesnaževanje Ljubljane, ampak kot “team building” in motivacija pred celodnevno službo. Zelo pozitivno in prijazno do ljudi, ki tam delajo.

      Pozitivno tudi včerajšnje zbiranje podpisov Amnesty International na pohodu ob žici za dobrodošlico beguncem.

      Dobrohotno in dobrotljivo. Za tujce. Slovence pa le teptat z vsemi zakoni in ukrepi države, prepovedat jim pet in igrat svojo glasbo, jim zadrgnit vratove, da bodo končno že nehali dihat.

  4. Ali bo na RTV kdo odgovarjal za to grobo kršitev osebnega dostojanstva Slovencev?

    Še nogometaš Modrić, se je moral opravičiti slovenskemu sodniku za izgovorjen besede v afektu.

    RTV pa ni bila v afektu, ampak je to fašistoidno izjavo do Slovencev posredovala premišljeno, saj oddaja ni bal v živo.

  5. …res, dajte ireni moči in mnodrosti, da s svojim delom preneha teptati dostjanstvo ljudi. in njihove inteligence…

  6. Kontinuitetniki le dokazujejo, da gre res za kontinuiteto. Med drugo svetovno vojno, ko so izvajali revolucijo, so tudi odstranjevali le domače, s tujimi se niso veliko ukvarjali. In to počnejo tudi njihovi nasledniki.

    Oblastniki in njihovi privrženci z dneva v dan dokazujejo, da dostojanstvo človeka pri nas ni cenjena vrednota. Nekateri pravijo, da je sovražiti nenaše državljanska dolžnost. Brglezi pa so naredili še korak naprej in to tudi udejanjajo.

  7. Ne strinjam se z avtorico edino glede odločitve predsednika parlamenta, ki je preprečil zlorabljanje, pravzaprav norčevanje iz tako bistvenega elementa demokracije kot je možnost neposrednega odločanja ljudstva. Skoraj vsi resnejši pravni poznavalci se strinjajo, da mu je ta korak poleg zdrave pameti narekovala ustava.

    Sicer mi je pa všeč pri avtorici, ki je bila tu velikokrat deležna kar hudih in nevljudnih napadov, da poudarjeno vztraja na vednotah in etiki in skozi njih presoja politiko. Posebej pri stranki s krščanskodemokratskim imenom bi bilo prav, če bi bil ta pristop bolj prepoznaven in prisoten, kot je danes.

    Lakomnost, konzumizem, samoljubnost, napuh potrebuje nasproti krotilce, ki niso le v okleščenem pravnem sistemu ( kar pridigajo liberalne opcije), ampak v vzgoji in kultiviranju duše. Tudi samovzgoji. Ki v zdravi družbi teče preko družine, izobraževalnih ustanov, verskih skupnosti; vendar naj bi tudi skozi celotno družbeno atmosfero, vključno s sredstvi obveščanje. Mediji naj ne bi bili le biznis, ampak tudi poslanstvo v kultiviranju lastnih in drugih duš.

    Te močne in nujne krotilce slabih nagibov in instinktov nekateri bolj redki lahko najdejo tudi v laični humanistični etiki ali pri filozofih ( posebej izrazit npr. Mark Avrelij). Za večino je pa pri ustvarjanju zdravih etičnih temeljev nenadomestljiva vloga vere, v zahodni civilizaciji krščanstva. Neverjetno je, kako se ta civilizacija še vedno kot kaže ne zaveda, kakšno škodo si sama dela s svojim razkristjanjanjem.

    Neverjetno, kako danes mogoče 90% staršev po slovenskih mestih ne naredi nič, da bi svojim otrokom nudili vsaj osnove krščanske vzgoje. Vsaj, če že več ne, enkrat tedensko obiskovanje verouka. Kako dopuščajo, da njihovi otroci rastejo v divjake brez vrednostnega temelja, brez osnovnega vedenja, kaj je prav in kaj ne. Opažam doma pri svojem otroku, kjer so stalno potrebni nasveti in korekcije tistega, kar prinese domov od svojih vrstnikov.

    Če ne bo vitalnega krščanstva, se bo v te kraje vrnilo barbarstvo. Pa ne prek priseljencev in muslimanov. Kar preko avtohtonih.

    • IF,ali je po tvoje bolje,da se še tiste ljudi,ki gredo zaradi neurejene države in njene
      neustrezne gospodarske politike služit denar v za preživetje v tujino,odpove svojih državljanov,ki so se sposobni sami preživeti,četudi v tuji deželi.Očitno je tukaj nekaj zelo narobe,ali je delo ljudi,ki so odvisni samo od dela svojih rok,ki ga v domovini ne morejo vnočiti,nov vir za “preživetje”vladnih biričev in prisklednikov,ki vlečejo sorazmerno velike količine denarja na osnovi “tekovin revolucije”iz roda v rod,zato se ni čuditi,zakaj je “pošten in razmišljujoč” vodja vedno sprtih poslancev,brez moralnih očitkov povozil državno listino,ki jo neupravičeno imenujemo Ustava?!Ali se kdaj vprašaš koliko stane nenehno “posodabljanje” sistema,ki namensko izčrpava narod,ki je država,samo na papirju,kmalu bo toliko različnih prireditev v spomin na “tekovine revolucije”,da se bodo brezposleni in klošarji vsaj enkrat na teden za silo nasitili po prehojni kilometrini!Tudi to je
      ena izmed variant,kako obdržati indoktriniran narod na vajetih!

      • Ni vse tako črno-belo. Državo bi bilo nujno oklestit, jo vsaj v 50% deležu sedanje v 10 letih umaknit iz gospodarstva, jo gradualno zmanjšati skupaj z javno porabo s 50 na okoli 45% BDPja in jo sistematično delat bolj učinkovito in ljudem prijazno, pa bi lahko postali čisto normalna država. Evolutivno. Noben sesutij in revolucij. Jasno, mentaliteta bi bila potrebna precejšnjih sprememb, da bi se to lahko zgodilo.

  8. Dostojanstva ni brez ljubezni.

    Zato pa je krščanstvo trn v peti tistim, ki ne spoštujejo dostojanstva tistih, katerim vera veleva brezpogojne ljubezni do vseh.

    • Svita se,na žalost je tako,da se vedno bolj ceni glasba razsute države SFRJ,ki vztrajno
      dela na reinkarnaciji diktature in seveda vzporedno s tem tudi kulture,tudi tiste,ki
      je bila atribut nekdanje “federacije”!

  9. Alfe, nočem se predati akterjem negativnega brisanja slovenske kulturne dediščine, v kar je vključena tudi krščanska vera.

    Upam, da nisem osamljen.

  10. Imamo najlepšo naravno okolje, ki nam omogoča najlepšo glasbo in pesmi.

    Bodimo na to zdravo ponosni!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite