Donald Trump v Varšavi: »Mi hočemo Boga!«

Medtem ko Evropa in ZDA Poljski pogosto namenjata predvsem kritiko na račun tamkajšnjega političnega vodstva, sodstva in zakonodaje, še zlasti v povezavi z odklonilnim stališčem do oporečne evropske migracijske politike, pa tudi do sumljivih liberalnih zakonov, se je prav ameriški predsednik Trump izkazal za ključnega podpornika stališč poljske vladajoče garniture. Med drugim je jasno izrazil naklonjenost varovanju tradicionalnih vrednot. Obenem je podprl krepitev obrambnih proračunov posameznih članic zveze Nato.

Poljska je pomemben igralec na globalni šahovnici  

V svojem nagovoru se je Trump posvetil še zlasti sloviti poljski zgodovini, predvsem Varšavski vstaji, ko so se Poljaki pogumno zoperstavili nacističnemu terorju. Poleg tega je omenil še pokojnega papeža Janeza Pavla II., pa znamenitega lokalnega skladatelja Chopina. Tamkajšnja premierka Beata Szydło je ob tej priložnosti dejala, da je obisk tako prominentnega tujega državnika potrditev, da je njihova država v globalnem merilu pomembna, in da je ključen dejavnik pri zagotavljanju miru v Svetu. Hkrati je še pristavila, da je kot predsednica poljske vlade in Poljakinja ponosna na to, da se njena dežela tako hitro in uspešno razvija ter da gredo pod vodstvom njene vlade stvari v pravo smer.

Obisk predsednika ZDA obenem predstavlja potrditev dobrih poljsko-ameriških odnosov, ki se bodo v prihodnje predvidoma še okrepili. Trump je v svojem nagovoru Poljakom dal jasno priznanje, da je Dežela ob Baltiku branik Zahodne civilizacije, trdnjava, ki je v današnjem času ključnega pomena za obstoj Zahodne omike, predvsem pa njenih vrednot. V zvezi s tem je še pristavil, da bo prihodnost Zahoda ogrožena, če se narodi ne bodo soočili z izzivi, ki se nahajajo pred njimi.

Poljska vedno zmaguje!

Trump je obenem pristavil, da želi narediti konec globalnemu ekstremizmu. Ob tem je imel v mislih predvsem islamski fundamentalizem. Prav za to je po njegovem mnenju potrebno še dodatno okrepiti sodelovanje na varnostnem področju med prijateljskima državama. Republikanec pa se je v svojem nagovoru dotaknil tudi Boga: »Poljaki, Američani in Evropejci enoglasno vzklikajo: Mi hočemo Boga. Poljaki so se spomnili svoje deklaracije o predanosti Bogu. Solidarno ste se zoperstavili okrutnemu sistemu in ste zmagali. Poljska je triumfirala v boju s komunizmom. Poljska vedno zmaguje.«

V nadaljevanju je še pristavil: »Pod dvojno okupacijo so Poljaki morali pretrpeti toliko, da tega ni moč opisati. Vojna, vstaja v Varšavskem getu, Varšavska vstaja, uničenje te prekrasne prestolnice in smrt milijonov. Judovska diaspora je bila povsem uničena. Poleti 1944 so se nacisti in Rdeča armada pripravljali na strahotno krvavo bitko, a navkljub temu peklu na Zemlji, so se Poljaki pokončnih glav borili. Ponosen sem, da so junaki Varšavske vstaje danes tukaj.« je še izrekel ameriški predsednik.

Poljsko vs. slovensko partizansko gibanje

V Varšavski vstaji je ključno vlogo odigrala t. i. »Armia Krajowa« (Domovinska armada). Šlo je za podtalno vojaško organizacijo, ki si je prizadevala za osvoboditev poljskega ozemlja izpod nemške okupacije, in ki je bila med drugim podrejena tudi poljski vladi v izgnanstvu. Njen poglavitni cilj je bilo pripeljati do vsesplošne narodne vstaje. Ta naj bi se zgodila tik preden bi na zasedeno domače ozemlje vstopile zahodne zavezniške sile, vendar so bili načrti pozneje spremenjeni ob dejstvu, da je na domač teritorij vkorakala Rdeča armada. Domnevno je šlo za najmočnejšo in najbolje organizirano podzemno vojaško zvezo v času 2. svetovne vojne v Evropi.

Poleg fizičnih akcij je bila naloga »Armie Krajowe« tudi propaganda, ki je bila usmerjena tako proti nacistom kot tudi proti komunistični ideologiji. Ta vojska je izgubila okoli 100 tisoč svojih pripadnikov, okoli 50 tisoč pa je bilo interniranih v Sovjetsko zvezo. Komunistična oblast si je namreč po vojni na vse kriplje prizadevala, da bi uničila vse kar je od nje ostalo, saj ta ni bila podvržena rdeči ideologiji kot se je to zgodilo na Slovenskem, kjer je partija, pod pretvezo osvobajanja, prevzela partizansko vodstvo, da bi izpeljala revolucijo.