Zmagovalec ameriških predsedniških volitev, Donald J. Trump je osrednja figura ekonomsko-političnih razprav zadnjih dveh tednov povsod po svetu. Njegova zmaga sodi med večja presenečenja v zgodovini ameriških volitev. Donald Trump je prvi izvoljeni predsednik, ki v svoji karieri nikdar ni bil zaposlen v javni upravi niti v ameriški vojski in je drugi izvoljeni ameriški predsednik, čigar žena ni ameriškega porekla. Donald Trump je zmagal z lastno promocijo in s svojim denarjem. Najbrž niti sam ni verjel v to, da lahko uspe, in nominacija ga je očitno presenetila. Zanimivo je spremljati odzive vodilnih politikov različnih držav sveta na Trumpovo izvolitev. Zdi se, da nihče ne ve, kako komunicirati z njim. Odzivi so medli in kažejo precej straho-spoštovanja do novo izvoljenega ameriškega predsednika.
Prva imenovanja na ključna mesta v Trumpovi administraciji so se že začela. Za začetek je novoizvoljeni podpredsednik Mike Pence, ki je na čelu prehodne ekipe Donalda Trumpa, odslovil vse lobiste od imenovanj v prehodno ekipo, ki bo prevzela pristojnosti od Obamove administracije. Odstranjeni so tudi vsi, ki bi naj bili povezani s Chrisom Christijem, ki je vodil prehodno ekipo pred Penceom. V ekipo se vračajo nekdanji Reaganovi svetovalci za nacionalno varnost. Spomnimo, da je Reagan zmagal hladno vojno proti Sovjetski zvezi in da ZDA ob koncu Obamovega mandata nimajo ravno dobrih odnosov z Rusijo in da so razmere na Bližnjem vzhodu Obami ušle izpod nadzora. Trump je skladno s svojim temperamentom in nepredvidljivostjo tvitnil, da proces njegovega imenovanja v kabinet in ključne položaje teče usklajeno, pri čemer je on edini, ki pozna vse finaliste. Po njegovih zatrdilih bi naj imeli pomembno vlogo njegovi finančni podporniki in tisti, ki so mu pomagali pri nabiranju sredstev v predvolilni kampanji. Omenimo, da so med nominiranci za nekatera najbolj vidna mesta tudi nekateri zagovorniki porok istospolnih parov. Ameriški mediji tekmujejo kdo bo bolje zadel ekipo, ki jo Trump sestavlja na vrhu svoje stolpnice Trump Tower v osrčju Manhattana.
Moj dober znanec Richard W. Rahn, sicer podjetnik, profesor ekonomije in reden pisec ekonomsko-političnih kolumen, je v svojem rednem komentarju za Washington Times zapisal, da je Donald Trump lahko v resnici precej srečen, da je Paul Ryan predsedujoči Predstavniškemu domu. Ryan bi lahko deloval kot zavora pred političnimi ukrepi, ki bi bili preveč škodljivi gospodarskemu razvoju ZDA in pomemben gradnik pri prenovi potratnih sistemov zahtevbnih pravic Medicare in Medicaid, s katerima je Obamova administracija pahnila državne finance pred nemogočo nalogo, ki preprečuje omejevanje proračunskih izdatkov na vzdržnih ravneh. Ocene Congressional Budget Office so alarmantne: brez večjih sprememb bi se naj državna potrošnja v prihodnjih 30 letih, izražena v deležu BDP, realno povečala za približno 30%, od tega večji del na račun teh programov in obresti na državni dolg. Takšna potrata najeda dinamiko zaposlovanja in raven življenjskega standarda. Znesek v času narašča, pravice iz naslova teh programov pa padajo.
Trump je v svojih prvih nastopih po zmagi na volitvah že nekoliko (pričkovano) sprostil stališče o odpravi potratnih državnih zdravstvenih shem Medicare in Medicaid. Radikalni posegi v oba sistema so nujni. O tem priča podatek, ki je ostal v senci volitev: zavarovalne premije po t.i. “Affordable Care Act”, torej po “Zakonu o dostopni negi”, so v tednih pred volitvami porastle v nekaterih primerih tudi za 90%. Premije vse od uvedbe sistemov močno rastejo in zvišujejo ljudem stroške temeljne zdravstvene nege. Pričakujemo lahko vsaj nekolikšno znižanje bremen ljudem in sprostitev obeh programov. Kmalu bomo lahko videli, kako, in ali sploh, bo Trump posegel v oba omenjena programa.
Izvolitev Trumpa razumem kot upor Američanov proti obema političnima taboroma, republikanskemu in demokratskemu. Glasove je pridobil, ker je pri ljudeh vzbudil vtis moči in odločnosti zamajati politiko v Washingtonu oziroma jo obrniti na glavo in pretresti. Trump je najprej protest ljudi proti politični korektnosti in proti zmerjanju. Uspešnost njegovega predsednikovanja bomo merili po kazalcih, s katerimi se to meri.
Mitja Steinbacher, Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu
