Slovenski domovi za ostarele samo še za prvorazredne

6
626
Dom za starejše v kraju Nedelišće na Hrvaškem

Bom kar začel z lastno izkušnjo! Žena je po porodu zbolela za  skrito boleznijo, ki se ji danes reče bipolarna motnja. Zato sem vedno hodil v službo sam in zato žena ni imela prihodkov. S 65. leti pa je dočakala državno pokojnino v višini 183 evra. Dobivala jo je dve leti – do socialne reforme, ki jo je uveljavila Pahorjeva vlada. Ta reforma pa je državo pokojnino ukinila in postavila prag upravičenosti do socialne pomoči na nekaj čez 13. 000 evrov na leto za družino. Naši družini so izračunali, da kupni dohodki (moja pokojnina, hiša, avto, upoštevali so tudi 30 arov goric in manjšo zidanico v Halozah) prag upravičenost borih nekaj centov.

Ne trim, da so do te pokojnine lahko prišli tudi tisti, ki bi lahko, a niso hoteli ali jim ni bilo potrebno delati. V mislih imam žene premožnih podjetnikov, tovarnarjev, tajkunov, … Povedati hočem zgolj to, da se obravnava pri teh pokojninah ni izvajala individualno. Da bi za vsakega posameznika posebej preverili, kako se kdo preživlja, kaj resnični razlogi, ki so ga postavili v vrsto  za to obliko socialne  pomoči..

S skromnostjo in odrekanjem smo s sinom  shajali. Ko pa je ženo bolezen priklenila na posteljo, tudi sam sem jih že imel preko 80 let, sin pa živel z partnerko drugje, pa več ni šlo. Tudi v ormoški bolnici, kjer se je žena večinoma zdravila, so mi lansko pomlad ob njeni zadnji hospitalizaciji povedali, da je doma sam ne bom zmogel negovati. Socialna delavka mi je svetovala, naj poiščem dom za starostnike na Hrvaškem, saj je tam ta storitev bistveno je cenejša. Informacije, ki sem jih prejel v bolnici, sem tudi sam preveril, kako je s tem v resnici. In se je pokazalo, da bi zanjo pri nas tak dom stal okrog 1200 evrov na mesec, kar pa je celo več, kot je moja pokojnina. In sedaj še poslušam in berem, da se bodo pri nas takšni domovi ponovno podražili, kar je skoraj neverjetno, ko pa so se pokojnine že dal časa realno zniževale! In na osnovi tega razmišljanje je  nastal tudi ta zapis, saj želim javnost seznaniti, slovenski domovi za ostarele postajajo predragi celo za tiste s pokojnino preko 1000 evrov, tisti, ki takšne pokojnine, pa jim je takšna storitev pri nas nedosegljiva.

Ukinitev državne pokojnine kar počez

Ko sem iskal možnosti na Hrvaškem, kot so mi že svetovali v bolnici, pa so mi na naši socialni službi povedali, da so tudi pri nas na voljo »ugodnosti« za plačevanje visokih stroškov oskrbe v domovih za ostarele. V misih so imeli hipoteko na družinsko premoženje. Nisem mogel zadržati gneva že tam, kjer so mi to ponudili kot rešitev, kaj šele doma, ko sem na vrtu ogledal našo domačo hišo, ko smo si zanjo tako rekoč kar nekaj let od ust odtrgovali, kot potem tudi za zidanico v Halozah. V tistih časih, ko smo gradili naš dom, je veljalo: »Če je bil dan prekratek, pa je bila še noč«! Vso delovno dobo smo videli morje le trikrat, ko so tisti, ki niso nič varčevali in so sproti vse zapravili, šli dopustovat po trikrat na leto, nekateri pa celo na prestižne destinacije po svetu!  In sedaj nam ti naši šefi sociale in tudi domov za ostarele, ki se lahko pohvalijo z nekaj tisočaki plače, omenjajo hipoteke in s tem izničujejo ves naš  trud ter skromnost, ko smo bili varčni in dejansko pomagali državi zaščititi te zakotne predele, da Slovenija ne bi ponovno  postala pragozd.

Janša mi je pokojnino dal, Pahor pa vzel!

Sedaj sem se prepričal, da so takšni domovi za ostarele na Hrvaškem res za polovico cenejši, a vidim tudi to, kako evri odtekajo čez mejo. Na Hrvaškem je sedaj, takšna je moja skromna ocena, nastanjenih okrog 10. 000 slovenskih starostnikov. Ob meji, od Zavrča do Varaždina, so v nekaterih krajih celo po trije takšni domovi, v katerih je okrog 70 % slovenskih oskrbovancev.  Zato se ne smemo čuditi njihovim govoricam, da je pri nas še socializem odnosno komunizem! In vedno bolj me ta sintagma prepričuje!

Ukinitev državne pokojnine kar počez, oziroma njihova vezava na hipoteko nad družinskim premoženjem, je gotovo eden od teh pokazateljev! Žena sedaj vsakomur, ki jo vpraša o tem, zabrusi: »Janša mi je pokojnino dal, Pahor pa vzel«!  Ob tem pa še primeri, da bi še nekateri od direktorjev naših domov za ostarelih bili radi investitorji dodatnih kapacitet. Namesto, da iskali rezerve v poslovanju in znižali oskrbovalnino.

In kaj bi bilo (bo) pri naši hiši, če bom še sam, danes star 82 let, moral poiskati nego in oskrbo v takšnem domu?

6 KOMENTARJI

  1. Naša mama državne pokojnine ni dočakala: malo pred tem, ko je dopolnila 65 let, so jo ukinili. Pa je takole (spravljivo) komentirala: “Hvala Bogu, da je sploh še nisem prejemala in se nanjo navadila, ker bi jo sedaj zelo pogrešala.”

    Tole s paliativo in oskrbo starejših (na domu in v domovih za ostarele) je tudi v ‘planu Ž’ – očitno. (Poleg demografije. Ali: ZARADI demografskih problemov, ki se v vsej silovitosti šele začenjajo kazati na številnih področjih.) Porušeno ravnovesje med generacijami (številčno manjše generacije + polno zaposlene) ne zagotavlja opravljanja naloge, ki jo je v preteklosti prevzela (širša) družina: skrb za človeka od rojstva do smrti. Toda ‘logika neurejanja’ je verjetno dokaj preprosta: tisti, ki v našem imenu razmišljajo in načrtujejo našo skupno prihodnost, nimajo takih skrbi kot ‘navadni državljani’ – s svojimi prihodki in prihranki (+ raznimi vlaganji, ki si jih lahko privoščijo, ker ‘otroci in podobni nepotrebni stroški’ ne vplivajo na njihovo investicijsko sposobnost) bodo tudi starost in morebitno odvisnost od drugih dostojno preživeli. »Sita vrana lačni ne verjame« in je ne razume. Ekonomska logika pa je neizprosna: vreča, v katero dajejo davkoplačevalci (zaposleni) je omejena. In če mora vsak zaposleni preživljati še (kmalu) enega upokojenca, se zadeva (logično!) ne izide. Če pa temu dodamo še (hipotetično) možnost evtanazije, potem lahko predvidevamo, v koliko primerih bi se ta ‘postopek’ prikazoval kot ‘rešitev’ mnogih problemov: kdor si ne more privoščiti oskrbe, … ni vreden (oz. ni ‘fer’, da pričakuje pomoč od drugih/skupnosti), da živi???? ‘Kultura odmetavanja’ (tudi ljudi), pravi papež.

  2. Žal vsak misli le nase. Politiki pa še posebej. Solidarnost, s katero nenehno opletajo levičarji, je pa selektivna. Kdor je “naš” in zaslužen za “našo stvar”, ima solidarnostno dom zastonj. Plača ga npr. Mestna občina Ljubljana z denarjem davkoplačevalcev. Kdor ni “naš”, naj se znajde, kakor more in hoče.

    Ukinili so državno pokojnino. Potomci udeležencev v revoluciji, za katero sedaj pravijo, da je ni bilo, pa še naprej dobivajo privilegirane pokojnine. Prav tako koritarji, ki sebi pravijo kulturniki. Hkrati pa tisti, ki so ta apartheid uvedli, druge označujejo kot fašiste.

    Dokler ljudstvo ne pride k pameti, ne bo drugače.

  3. Glede tega žal red prihajajo težki časi. Sicer mi je razumljivo, da hiš in zidanic ne bo mogoče kar tako obdržati. Nepremičninski standard je v Sloveniji razmeroma visokm glede na siceršnji standard. Bankrot Jugoslavije bo še nosil svoje račune. Kar smo delali v Jugoslaviji, je v stečaju. Cela življenja so v bankrotu. Bili smo sužnji.

    • Dejansko se dogaja, da osebi z enakimi vseživljenjskimi dohodki (= prispevki v pokojninski sklad) nista enako obravnavani – kot se vidi iz opisanega v članku: kdor je sproti zapravil/porabil, je na boljšem kot tisti, ki je del prihodkov vlagal v (osebno) ‘premoženje’. Po zakonu so za starše dolžni (finančno) poskrbeti njihovi otroci, če starši nimajo dovolj. Kaj pa če otrok ni (dovolj)? Potem se enim ‘vsedejo’ na premoženje, a tistim, ki ga niso (pa bi ga lahko) ustvarili, plačujejo davkoplačevalci? (Ali je kako drugače in si narobe razlagam?) Ne vem, kako to ‘solidarnost’ opredeliti in porazdeliti, da bo pravična in obenem da bo vsak lahko dostojno živel (ne pa ‘dostojno’ umrl).

      • Ubogi so straši, ki jih morajo otroci preskrbeti.
        Ne vem kako je tu s pravičnostjo. Bankrot države je tudi bankrot naroda. Državna pokojnina bi bila tisti minimum. Socialni dodatki so še nad tem. Sicer pa so ti domovi za upokojence bolj eni hospici, vse skupaj. Ne vem zakaj o tem govorimo kot o nekakšnem standardu staranja. To je najnižji standard staranja! Po mojem jih bo morala prevzeti država v celoti. Sedaj se pa še razraščajo zasebni domovi. Velika žalost je to.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite