Dolgovi za bodočnost

3
278

Takoj po drugi svetovni vojni sta dve dejstvi držali deficit ZDA pod kontrolo: fiskalna odgovornost s strani republikancev in konzervativnih demokratov ter strah pred inflacijo.  Za republikance je bil deficit največji greh ki ga ima lahko vlada.

Ob velikem deficitu in gospodarski recesiji se v zadnji številki revije American Magazine sprašujejo kako naprej? Med recesijo ni potrebno uravnotežiti proračuna. Toda obstajati mora dolgoročna strategija za poplačilo nekaterih naših dolgov. Naj nihče ne dela iz nas norca.  Zmanjševanje deficita postaja močno boleče. Tu ni nobenega preprostega recepta.  Kot narod smo bili neodgovorni in nespametni, sedaj bomo morali to plačati.  Ničesa ne moremo izključiti iz zmanjšanja proračuna.

Predhodne generacije Američanov so bile zmožne narediti težke odločitve da bi zagotovile boljšo prihodnost za njihove otroke. Kot narod so se žrtvovali in plačevali davke da bi zgradili infrastrukturo in zmagali vojne. Kar manjka v deželi je odgovorni patriotizem ki prepozna odgovornosti za takšno žrtvovanje. Mi pa smo potrošili in živeli življenje brez da bi se spraševali kako bodo te navade vplivale na bodoče generacije.

Najlažje je kriviti politike. Vendar dokler politiki ne slišijo s strani ameriških ljudi da so ljudje pripravljeni na žrtvovanje za prihodnost njihovih otrok in za njihov narod,  toliko časa bo trajala blokada in to vse toliko časa dokler se  država ne bo znašla v ekonomskem prostem padu.

3 KOMENTARJI

  1. Vsaj retorično drži, da se republikanci borijo proti deficitu. V praksi pa od Reagana dalje republikanske administracije niso prispevale k uravnoteževanju proračuna, prej nasprotno, povečevale so ga in to ne le z zmanjšanjem davkov (Reagan) ampak predvsem z večanjem izdatkov (ata in sin Bush). Dober pregled nad zgodovino fiskalnega konservativizma je moč prebrati tukaj: http://en.wikipedia.org/wiki/Fiscal_conservatism

  2. vgrasic: in kaj si hotel povedati? kaj je potrebno narediti danes? bi bili mi pred 45 leti kaj bolj pametni kaj narediti po koncu 2. svet. vojne?

  3. Eh, nič revolucionarnega nisem hotel povedati, razen namigniti, da politiki in mnenjski voditelji, ki se zavzemajo za uravnotežene finance niso nujno pot do le teh. Evo če že hočeš: Pot do uravnoteženih financ je radikalna implementacija subsidiarnosti, kar pomeni, da se iz proračuna pomeče vse kar ni izključno naloga države. V naslednjem koraku se ustrezno zmanjša davke.
    Da uravnoteženost financ in nizek dolg niso vse pa kaže prav primer komunističnih držav, ki so imele vse po vrsti uravnotežen proračun in nizek zunanji dolg (nakdanja jugoslavija je bila zadolžena manj kot danes Slovenija). Dolg in deficit je potrebno vedno gledati v luči gospodarske rasti.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite