Dolgovi Nadškofije Maribor

14
200

Mnogi so pričakovali, da bo vodstvo Nadškofije Maribor takoj dalo izjavo o članku, ki je bil prejšnji teden objavljen v italijanskem tedniku »l’Espresso«. Ker članek kot vir navaja vatikanski dokument, ki ga nadškofija nima in ne pozna, ga tudi ne more komentirati. V italijanskem tedniku so bile objavljene netočne trditve o gospodarskem položaju Nadškofije Maribor in z njo povezanih družb.

Zaradi jasnosti želimo najprej poudariti, da gre za različne pravne in gospodarske subjekte, ki so med seboj povezani na različne in med seboj neprimerljive načine.

Potrebno je razlikovati med Nadškofijo Maribor in Gospodarstvom Rast d.o.o.. Nadškofija Maribor je skupaj s škofijama Celje in Murska Sobota lastnica Gospodarstva Rast d.o.o.. Omenjena družba neposredno ne upravlja z nadškofijskim premoženjem, temveč posluje samo s svojim premoženjem. Takratna Škofija Maribor je večji del tega premoženja vanjo vložila leta 2004 kot osnovni kapital. V okviru svojega poslovanja je Gospodarstvo Rast d.o.o., ki posluje v skladu s predpisi, ki veljajo v RS za gospodarske družbe, leta 2005 prevzela Zvon ena holding d.d.. Glavno premoženje Gospodarstva Rast d.o.o. sestavljajo: a) naložba v Zvon ena holding d.d. (55% lastniški delež), vrednost katere se je zaradi gospodarske situacije precej zmanjšala, b) finančna naložba v obliki terjatve (in ne lastništva) do Zvona dva holding d.d. v višini 13,5 mio EUR, c) oprema za proizvodnjo orgel, restavriranje ter tekoče delovanje družbe in č) nepremičnine manjše vrednosti.

Gospodarstvo Rast d.o.o. je imela tudi lastniški delež v T-2 d.o.o., ki pa ga je leta 2008 prodala, tako, da ima sedaj do njega enak odnos kot npr. do Heliosa d.d. in ostalih portfeljskih naložb Zvona ena holding d.d.. O rednem poslovanju navedenih družb (Gospodarstvo Rast d.o.o., Zvon ena holding d.d., Zvon dva holding d.d. in T-2 d.o.o.) Nadškofija Maribor ne more dajati podatkov, ker imajo te družbe svoje vodstvo in nadzorne organe in o svojem finančnem poslovanju obveščajo javnost same.

Nadškofija Maribor je z namenom, da pomaga pri sanaciji Gospodarstva Rast d.o.o., zastavila nekaj svojega premoženja, in sicer tri zgradbe: samostan v Studenicah, Orglarsko delavnico v Hočah ter del objekta na Barvarski ulici v Mariboru. Ocenjena vrednost teh nepremičnin znaša manj kot 3 mio EUR (zgradbe na Vrbanski niso zastavljene, kot se to napačno omenja v medijih; in prav tako ne pustolovski park Betnava, Slomškova založba in še nekateri drugi, življenjsko pomembni objekti za nadškofijo).

Omenjeni italijanski časopis je ves dolg povezanih družb direktno pripisal nadškofiji. Neposredni dolg Nadškofije Maribor do bank je konec leta 2010 znašal 17,4 mio EUR, od tega za področje gospodarskega delovanja 32% (nakupi nepremičnin, obnova in vzdrževanje zgradb ter investicije), za vzgojo in izobraževanje 50%, za pastoralne in druge dejavnosti pa preostanek v višini 18%. Nadškofija je do sedaj redno poravnavala svoje obveznosti z dohodki od darov vernikov, dividend in prejemkov iz gospodarjenja s premoženjem (najemnine, obresti) in upa, da bo tako tudi v bodoče.

Kot predstavnik lastnikov Gospodarstva Rast d.o.o. želimo poudariti naslednje: iskreno nam je žal, da je prišlo do sedanje situacije. Zavedamo se stisk in prizadetosti ljudi, ki so vložili svoje prihranke ali so življenjsko odvisni od družb, za katere smo kot solastniki Gospodarstva Rast d.o.o. (moralno) odgovorni. Zato si z vsemi močmi prizadevamo, da bi zadevo sanirali na način, ki bo čim manj boleč za vse vpletene. S tem namenom smo k sodelovanju povabili tudi tuje strokovnjake. Svetovalci so po temeljiti analizi stanja tik pred tem, da bankam predstavitvijo konkreten sanacijski načrt. Omenjeni članek v reviji »L’Espresso« je v trenutku, ko je najbolj potrebno zaupanje in pripravljenost za skupno iskanje, v javnost vnesel strah, jezo in nezaupanje. Takšno razpoloženje zlahka privede do situacije, ko bi večina vpletenih veliko izgubila, največ prav mali delničarji. Prav zaradi njih nadškofija in njena sedanja gospodarska uprava kot odgovoren gospodar angažirano in neposredno sodelujeta pri reševanju nastale situacije v Gospodarstvu Rast d.o.o. in obeh holdingih (Zvon ena holding d.d. in Zvon dva holding d.d.).

V vodstvu Nadškofije Maribor se, kot solastniki Gospodarstva Rast d.o.o., zavedamo posredne odgovornosti, ki jo imamo do delničarjev, zaposlenih in celotne javnosti. Naša posebna odgovornost velja katoličanom in vsem tistim, ki smo jim poslani oznanjat Kristusovo blagovest in jim pomagati v njihovih stiskah. Zavedamo se, da v preteklosti nismo vedno ravnali tako, da bi bilo očitno, da je naše poslanstvo izključno v službi oznanjevanja, izobraževanja in socialno-karitativnega poslanstva. V preteklosti je bilo angažiranje Nadškofije Maribor na gospodarskem področju pretežno usmerjeno v financiranje predhodno omenjenih dejavnosti, zaradi potreb njihovega razvoja. Namen tega je bil sicer zagotoviti trdnejšo finančno osnovo za redno in boljše delovanje osnovnega pastoralnega, vzgojno-izobraževalnega ter socialno – kulturnega delovanja. To področje je v drugih državah urejeno s pomočjo proračunskih sredstev. Ker pa tega pri nas ni bilo, smo se poskušali angažirati na gospodarskem področju. Danes se je tak način pokazal kot neprimerna rešitev za cerkveno ustanovo.

V prihodnje smo odločeni to spremeniti. Zato je Nadškofija Maribor že pred dvema mesecema uvedla nekaj organizacijskih sprememb v svojem gospodarskem delu z enim samim namenom, da preoblikuje svoje gospodarstvo tako, da bo bolj v službi njenega evangeljskega poslanstva. V prihodnje bo gospodarstvo v službi osnovnega poslanstva nadškofije, ne pa iskanja zaslužka. Pri tem preoblikovanju ne moremo biti hitrejši zaradi reševanja trenutnih razmer. Odločeni pa smo se iz napačnih odločitev v preteklosti kaj naučiti za prihodnost.

Nadškofija Maribor, Urad za odnose z javnostmi

14 KOMENTARJI

  1. Krokodilje solze. Izgovarjanje na to in ono vam bo, preljubi, kaj malo pomagalo. Sicer vas bodo pa že v Vatikanu za ušesa … močno za ušesa pa še za ta sladke. Žal tistim, ki ste jih trgovci z novci prinesli naokrog, to ne bo prav nič pomagalo. In še nekaj iz lika in dela vašega (domnevnega) ustanovitelja: “Bližala se je judovska pasha in Jezus je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: ‘Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!’ Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me použiva.”

  2. Po tem “zagovoru” je jasno, da skupna številka luknje – 800 milijonov – očitno drži. Kar prekosi vse slovenske tajkune, Hej, verjetno prekosi izgube, ki so jih glavni tajkuni pridelali kar skupaj. Fascinantno.

    “Takšno razpoloženje zlahka privede do situacije, ko bi večina vpletenih veliko izgubila, največ prav mali delničarji. ”

    Mali delničarji? LOL ti si nimajo več česa obetati. Konec je. Poplačilo bankam, pol pa se vrata zaprejo.

    “To področje je v drugih državah urejeno s pomočjo proračunskih sredstev. Ker pa tega pri nas ni bilo, smo se poskušali angažirati na gospodarskem področju. Danes se je tak način pokazal kot neprimerna rešitev za cerkveno ustanovo.”

    davkoplačevalci, primite se za denarnice.

  3. To, kar navaja Bah, je eden izmed številnih razlogov, zakaj klerodesnica ne sme priti na oblast. Samo še tega manjka, da kot davkoplačevalec financiram dejavnosti tajkunske cerkve.

  4. bah, L’espresso (http://espresso.repubblica.it/dettaglio/the-holy-crash/2142807) piše o 800 milijonih dolga, kar seveda še ni enako 800 milijonom izgube, razen če je konglomerat brez premoženja, kar pa seveda ni.

    Za ilustracijo je bila skupina Istrabenz v “najboljših” časih zadolžena za slabih 940 milijonov, Merkur za nekaj več kot 700 milijonov, skupina Pivovarne Laško za slabih 450 milijonov ob zaplembi njenih delnic, Vegrad trenutno dobrih 260 milijonov, SCT okoli deset milijonov manj.

    Še primerjava v razmislek v luči komentarja rx170, ki ne ve, da je že financiral/a poleg cerkvenih tudi vse ostale slovenske tajkune preko dokapitalizacij državnih bank, predvsem NLB: Če drži L’espressova trditev o zgolj 100.000 dušah v mariborski nadškofiji, ki je “lastnica” polovice tega dolga preko Gospodarstva rast, pride to preračunano 4000 € na osebo. Če gledamo lanski slovenski dolg najožje državne uprave (Central government kot ga pojmuje Eurstat) je predlanskih 11,5 milijard preračunano na državljana skoraj polovico višja, lani pa se je dolg države še precej povečal … Če je mariborski polom bibličnih razsežnosti, kaj je potem slovenski? Kaj pa npr. potemtakem prelani italijanski s skoraj 28.000€ na državljana?

  5. “Še primerjava v razmislek v luči komentarja rx170, ki ne ve, da je že financiral/a poleg cerkvenih tudi vse ostale slovenske tajkune preko dokapitalizacij državnih bank, predvsem NLB”

    rx170 to zelo dobro ve (in ga ni nihče vprašal če to želi) vendar to še ne pomeni, da bi sedaj še financiral sanacijo propadlih cerkvenih tajkunčkov…tistih 100000 vernih duš pa lahko zaradi mene to tudi počne (verjetno bodo zelo navdušeni :))

  6. @Aleksios

    priznavam površnost, vseeno pa opozarjam na razliko pri tem

    “Če je mariborski polom bibličnih razsežnosti, kaj je potem slovenski?”

    kolikor vem, so rast in zvona insolventni in ne zmorejo plačevati zapadlih obveznosti, premoženje pa ne bo pokrilo dolga. Slovenska država to raven zadolženosti, ki je še vedno zelo pod evropskim povprečjem, zmore redno servisirati. Kar pa je, če se ne motim, vsa umetnost, ko jemlješ kredite. Zato je eno lahko biblijski polom, drugo pa (vsaj zaenkrat) še ne.

  7. Modri Pridigar je takole dejal: “Kdor ljubi denar, se denarja ne nasiti, in kdor ljubi bogastvo, se dobička ne nasiti: tudi to je nečimrnost.”
    In kako dobro je vedel apostol Pavel, ki bi vas po nagih ritih s šibo: “Iz tega pa izvirajo nevoščljivost, prepir, kletve in zlobna sumničenja, prerekanje ljudi, ki so v umu pokvarjeni in oropani resnice ter mislijo, da je pobožnost le vir dobička. Res je prava pobožnost velik dobiček, a le za tistega, ki je zadovoljen z najnujnejšim. Ničesar namreč nismo prinesli na svet, zato tudi ne moremo ničesar odnesti. Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko. Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje. Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.”
    Ja, golobčki moji, po prodaji odpustkov in propadu Banco Ambrosiano največji finančni škandal v cerkveni zgodovini. Čestitamo in pozdravljamo!

  8. Samo ne vem zakaj ste tako privoščljivi in škodoželjni. Sicer imate čisto prav. Toda Cerkev se bo kljub temu še naprej ukvarjala tudi z gospodarstvom ker Cerkev ni neka organizacija za mlatenje prazne slame, kot vi natolcujete.

    Da pa je naša cerkvena gospoda želela sedeti v kavčih medtem, ko bi sami od sebe cingljali evrčki, je pa druga zgodba. Tako se gospoda pri nas obnaša že desetletja, če ne še dlje.

  9. “Samo ne vem zakaj ste tako privoščljivi in škodoželjni. Sicer imate čisto prav. Toda Cerkev se bo kljub temu še naprej ukvarjala tudi z gospodarstvom ker Cerkev ni neka organizacija za mlatenje prazne slame, kot vi natolcujete.”

    Seveda. Kot že 2000 let 🙂

    “Da pa je naša cerkvena gospoda želela sedeti v kavčih medtem, ko bi sami od sebe cingljali evrčki, je pa druga zgodba. Tako se gospoda pri nas obnaša že desetletja, če ne še dlje.”

    Morda pa je to tista vrednost polna ekonomija, ki jo bodo učili na novi katoliški poslovni fakulteti. 🙂

  10. “To področje je v drugih državah urejeno s pomočjo proračunskih sredstev. Ker pa tega pri nas ni bilo, smo se poskušali angažirati na gospodarskem področju. Danes se je tak način pokazal kot neprimerna rešitev za cerkveno ustanovo.”

    Če bi RKC bila manj oblastiželjna in manj pohlepna, bi uvedli glavarino kot jo imajo protestanti, pa jo bo deklarirani verniki (tiste, ki se bood izrekli) pač plačevali. Izračunajo naj, koliko imajo župnij in videli bodo koliko morajo na vernika (praktičneg katoličana) pobrati. Za investicijsko dejavnost pa naj dobijo denar kjer vedo in znajo, nikakor pa ne iz proračuna. Saj, če grem v gledališče, tudi sam plačam vstopnino.

    Problem pa je verjetno v tem, da bi se marsikateri praktični katoličan prelevil v kaj drugega v takem sistemu 🙂

  11. Dajmo centralno planirati gospodarsko upravljanje Cerkve in vrzimo uravnilovko preko vseh vernikov. Tistemu pa, ki ne bo plačeval glavarine, ker morda ne bo zmožen, pa odrecimo cerkvene storitve. Ta zamisel je skregana z osnovno krščansko logiko (prim. Lk 21,1-4).

    rx170, tisto gledališko dvorano pa so seveda postavile/obnovile državne/lokalne oblasti (prim. http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=1397).

  12. “Dajmo centralno planirati gospodarsko upravljanje Cerkve in vrzimo uravnilovko preko vseh vernikov. Tistemu pa, ki ne bo plačeval glavarine, ker morda ne bo zmožen, pa odrecimo cerkvene storitve. Ta zamisel je skregana z osnovno krščansko logiko (prim. Lk 21,1-4).”

    Kako se bo Cerkev gospodarsko upravljala je njen problem in problem njenih pripadnikov, nikakor pa ne države in ostalih državljanov (7. člen ustave). Sicer pa, a protestanti odrečejo verske storitve, tistim, ki ne morejo plačati glavarine? A zamisel o angažiranju na način demonstriran z MB nadškofijo pa je popolnoma skladen s krščansko logiko?

  13. “rx170, tisto gledališko dvorano pa so seveda postavile/obnovile državne/lokalne oblasti (prim. http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=1397).”

    Potrebno je ločiti med klasično investicijsko dejavnostjo kot vlaganjem v prvine poslovnega procesa z namenom maksimizacije profita ter vzdrževanjem objektov. Država lahko pomaga vzdrževati del objektov (v kolikor se za to odloči) kot del kulturne dediščine, ne more pa financirati običajnega delovanja verskih skupnosti.

  14. Že v tedniku Družina sem hotela napisati, pa mi niso hoteli dati pod komentarje
    – da pri takih naložbah morajo imeti take ljudi, ki se spoznajo na menedžment.
    – danes ima pri nas na deželi že skorajda vsak mlad človek univ. dipl. ing. naslov
    – in, da bi se morali gotovi duhovniki, ki so imeli naslov dr. posvečati podajanju evangelija , ne pa opravljati tako zvane ekonomske posle.
    – današnje poslovanje mariborske škofije se je preveč razširilo in v stvari niso gotovi več zmogli tega. Zakaj niso pustili vsaj polovico tega ljudem z izkušnjami že davno?
    – meni je žal za vse nas vernike, ki smo zaupali v njihovo versko živel, ali smo se zmotili.
    Pozdrav Marija

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite