Dolg Detroita manjši kot dolg več evropskih držav

1
253

detroit1 (2)Detroit je ameriško mesto, ki je iz zgodbe uspeha pred šestdesetimi leti padlo v brezizhodno situacijo. Bilo je četrto največje mesto Združenih držav, danes je le še na 18. mestu. Po poročanju medijev se je več kot polovica prebivalcev izselila. Deset tisoče stanovanj je praznih. Brezposelnost se je dvignila do neba. Mestne obveznice so ostale brez vrednosti – upniki se lahko torej pobrišejo za svoje prihranke. Prodaja se mestno premoženje. Skupni dolg Detroita znaša 25.000 dolarjev (19.000 evrov) na prebivalca.

Pojdimo v Evropo. Navedeni podatki so uradni in veljajo za konec leta 2012. Skupni dolg vseh evropskih držav (27) znaša prek 90% BDPja. Poenostavljeno povedano: če 1.000 € zaslužimo, jih 900 namenimo poplačilu dolgov. Navedimo še dolgove nekaterih posameznih držav evro območja, ki največ dolgujejo. Najbolj razvpita država zadnjih nekaj let je gotovo Grčija, njen dolg na prebivalca znaša dobrih 31.000 evrov. Dolg Italije je skoraj 32.000 evrov, Belgije 32.500 evrov, Nemčija in Avstrija dolgujeta dobrih 25.000 evrov na prebivalca, največji dolg na prebivalca pa ima Irska s skoraj 37.000 evrov. Slovenija po poročanju spletnega portala siol.net dolguje 19 milijard evrov, kar pomeni, »da je vsak prebivalec naše dežele, tudi novorojenček, zadolžen za več kot devet povprečnih neto plač«.

Detroit je bankrotiral, čeprav njegov dolg niti ni tako visok v primerjavi z državami EU. Kar 8 držav evro območja dolguje več kot to ameriško mesto. Kar 14 držav je tudi bolj zadolženih od Slovenije. Seveda ta podatek ni edini merodajen, da pove realno sliko posamezne države. Pa vendar sproži nemalo vprašanj. Zgodila se je Irska, počilo je v Grčiji, za mednarodno pomoč je prosila Portugalska, sledila ji je Španija, Italija se trese, Ciper je mnoge presenetil, govori se o nevzdržnih dolgovih avstrijskih občin, s prstom vedno bolj kaže tudi na Slovenijo. Pa vendar se o teh državah vsaj govori. Presenečenje ne bo tako veliko, ko se bo nekaj zgodilo. Bolj od teh držav nas lahko skrbijo tiste države, o katerih se nič ne sliši.  Ali so njihove težave tako velike, da je bolje molčati ali pa preprosto ni nič narobe?!? Te odgovore bo, žal, prinesel čas.

Gospodarska kriza ne pojenja. Njene razsežnosti so že davno presegle pričakovanja večine ekonomistov. Dna pa kar še ni videti, čeprav bi nas radi nekateri prepričali v nasprotno. Osebno se moramo vprašati, kakšne posledice lahko ima zgodba Cipra ali Detroita ali Slovenije … name in na moje pošteno zasluženo premoženje? S tem zgodbe še ne bo konec. Na vrsto bodo prišle še posledice reševanja te krize. Po mnenju večine analitikov bo eden od najmočnejših »popotresnih sunkov« ravno inflacija. To pa smo sami že doživeli: krepko pri dinarju, nekoliko omiljeno pri tolarju, očitno pa opažamo, da tudi evro ni imun na ta skriti uničevalec denarja. Premisliti torej velja, s katerimi ukrepi bomo poskrbeli za svoje prihranke, da jih takšni in drugačni scenariji ne bodo načeli. Nikakor pa ne smemo nasedati navideznim stanjem, ko se že zdi, da je kriza za nami. Žal, še dolgo ne bo …

 

 

Pripis uredništva: Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.

 


1 komentar

  1. Hm, kako je lahko samostojni premoženjski svetovalec tako nerazgledana oseba, da ne ve, na katero valuto jugoslovanski dinar ali slovenski tolar smo beležili višje mesečne stopnje inflacije? (Tudi več kot 30% mesečno…)

    Zdaj pa nazaj k vašemu postu. Za razliko od Grčije Detroit komot bankrotira, saj polovica prebivalcev, ki so ga zapustili, niso begunci, ki govorijo nek čuden jezik. Ravno nasprotno. Okolica jih dojema kot osebe odločene, da bodo živele ameriške sanje o uspehu…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite