Dol s plačami javnega sektorja!

5
31

Avtor: Stanislav Kovač. Vir: Finance. Zakaj je znižanje plač zaposlenim v javnem sektorju upravičeno.

Sindikati javnega sektorja so se odzvali na varčevalne ukrepe in znižanje plač z napovedjo splošne stavke. Ker varuhi javnega sektorja nasprotujejo varčevanju z razlago, da zaposleni v javnem sektorju niso krivi za dolžniško krizo, se odpira vprašanje, ali je to res ali pa so zaposleni v javnem sektorju v resnici privilegiranci, ki jih kriza ni prizadela.

Varuhi javnega sektorja

Med najbolj glasnimi varuhi interesov javnega sektorja gre izpostaviti predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, zaposlenega v javnem sektorju, ki je v nedavnem intervjuju za Sobotno prilogo Dela podvomil, da je »delavski razred« v javnem sektorju med krivci za krizo (Delo, 31. marca 2012).

Drugi zelo glasen zagovornik interesov javnega sektorja je ekonomist Maks Tajnikar, prav tako zaposlen v javnem sektorju, ki je za Dnevnikovo prilogo Objektiv zapisal: »Zavedati se je treba, da kriznih razmer res niso izzvali javni delavci« ( Dnevnik , 31. marca 2012).

Opozoriti je treba tudi na glasnega ekonomista Tineta Stanovnika, seveda tudi zaposlenega v javnem sektorju, ki se je v intervjuju za Mladino (23. marca 2012) postavil v bran javnega sektorja z izjavo, češ tudi javni sektor ustvarja dodano vrednost in ni samo črna luknja, ki golta denar.

Če bi jih poslušali, bi vsi propadli

Vsem trem doktorjem znanosti je treba postaviti tole vprašanje: So za krizo krivi zaposleni v podjetjih zasebnega sektorja?

In naprej: Kaj bi se zgodilo z našimi izvoznimi podjetji, če bi se leta 2008 na krizo odzvala v slogu prej omenjenih profesorjev, da pač tudi podjetja niso kriva za zunanji zlom mednarodne trgovine in zato ne bodo varčevala?

Če bi naša izvozna podjetja, ki so bila prva močno prizadeta zaradi velikega upada izvoznega povpraševanja, poslušala nasvete teh doktorjev znanosti in se na krizo ne bi hitro odzvala z varčevanjem, bi že zdavnaj propadla in z njimi tudi javni sektor, ki živi predvsem od davkov, ki jih v državno blagajno plačuje gospodarstvo.

Več: Finance

 

5 KOMENTARJI

    • Cenzura … a? 🙂

      Gospod admin,
      tisti govor je iz časov naše zgodovine – Titove Jugoslavije in govornik tistih besed je moral posnemati Tita. Neprestano so nam ponavljali, da moramo varčevati, da … ampak bodi dovolj. Saj bo tako ali tako zbrisano.

  1. Za krizo so krivi pogoltni in socialno neobčutljivi finančni velekapitalisti ter njihovi neoliberalni politični pomagači. Ti naj jo tudi plačajo.
    Konkretno v Sloveniji – tajkuni Bavčar, Šrot, Južina … ter bankirji, ki so jim dajali t. i. tajkunske kredite. In seveda njihovi politični sponzorji vseh barv.
    Ti naj plačajo krizo, ne pa javni uslužbenci, upokojenci, zaposleni v gospodarstvu, kmetje …!

    • Ceneni populizem. Tega denarja ni. Smo pa v zasebnem sektorju že občutili posledice leta 2009, zdaj naj bodo pa končno še državni uslužbenci solidarni z nami.

  2. Izjava za javnost Civilne iniciative in Družinske pobude o zmanjšanju javne porabe in gospodarski krizi …
    DRUŽINE IN OTROCI NE MOREJO NOSITI NAJVEČJEGA BREMENA FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE

    Za prebivalce Slovenije brez otrok bi se zaradi predlaganih ukrepov znižali prihodki, ne bi pa se jim
    povečali stroški. Družinam z otroki bi se poleg tega še precej močno povečali stroški vrtca in šolanja
    otrok. To pomeni, da bi bile zaradi teh ukrepov družine, ki že tako krizo občutijo močneje kot drugi
    prebivalci, saj morajo zaradi večjega števila družinskih članov za enak standard bivanja zagotavljati
    večja sredstva, prizadete dvakratno ali celo trikratno.
    Te ugotovitve kažejo, da paket predlaganih ukrepov ne izpolnjuje temeljnega načela
    sorazmerne in pravične razporeditve bremen med vse družbene skupine, saj nekatere (še
    posebej družine) obremeni bolj kot druge.

    Več na:
    http://www.24kul.net/j/iniciativa/ciizjave/279-druzine-in-gospodarska-kriza

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite