Za kaj vse se danes še zahvaljujemo? V nedavni številki Družine sta se v rubriki Odmevi in predlogi dve dekleti zahvalili vsem dobrim ljudem, ki sta jih srečali na pešpoti, ki ju je vodila iz Dolenjske na Gorenjsko. Napisana zahvala je pričevanje človeške dobrote, tiste iskrene in preproste, ki jo lahko razumemo tudi kot nasprotje vsemu manjšemu in večjemu zlu, ki navidezno vlada svetu. Pravita, da ljubezen pri teh ljudeh ni le beseda, ampak dejanje in zato svoje dobrotnike imenujeta kar angele v človeški podobi.
Junaki
Lahko smo gotovi, da je teh angelov med nami kar nekaj. Pravzaprav je vsak izmed nas, če ne sam, pa vsaj prek drugih že izkusil angelsko moč, ki jo premore človek. Prav tako pred kratkim sem si na priljubljenem družabnem omrežju ogledal videoposnetek, ki prikazuje povsem vsakdanje situacije, s to razliko, da so v ospredju pogledi ljudi, ki opazijo določeno dobro delo. To jih tako pritegne, da tudi sami storijo dobro drugim, kar se naposled sklene v verigo dogodkov, ki zaznamujejo življenja vpletenih. Gledano v celoti, se z veliko dobrote v malem rojevajo junaška dejanja. Dejstvo je, da ima prav vsak človek možnost postati take vrste junak, ki ne sili v ospredje, a vendarle spreminja svet na bolje. Najboljše pri tem pa je, da imamo možnost začeti sleherni trenutek življenja.
Vzponi in padci
Tako kot popotnici iz začetka prispevka, ki sta svojo pot začeli »spodaj« in jo končali »zgoraj«, se tudi sleherni človek v življenju stalno vzpenja. Dekleti pravita še, da prav gotovo ne bi prišli na cilj, če jima vsi ti ljudje ne bi pomagali s svojo ljubeznijo. Kar nas torej drži pokonci v življenju so dejanja ljubezni, ki nam jih izkazujejo drugi. V tem je globok pomen svetopisemskih besed, da je edinole Bog dober, kajti tam kjer je ljubezen, tam prebiva Bog. Ne smemo pa pričakovati, da ne bo na poti tudi padcev, a tudi v tem nismo sami. Junakinja jutrišnjega dne nam namreč sporoča: »… ozrl se je na nizkost svoje služabnice … kajti velike reči mi je storil Mogočni … in povišal je nizke … Lačne je napolnil z dobrotami …«
Dobrotoljubje
Kdor ljubi, ta dela dobro in kdor dela dobro, ta ljubi. Lepi dogodki in srečanja v življenju slej ko prej minejo, človeška dejanja zamrejo, nazadnje se poslovi še človek. Kar ostane, je ljubezen, ki se nas je dotaknila na angelski način. Živimo v upanju, da bo ta tudi nas, kot enkrat Marijo, obudila v večno življenje pri Bogu.
Foto: Tatjana Splichal, foto natečaj, Socialni teden 2012
