Dobrodošli v deželi norcev!

29
294

PROTESTIVčasih imam kot kritičen državljan občutek, da je praktično vso dogajanje v državi dejansko neke vrste norišnica – kot da bi spremljal podobe iz sanj ali gledal predstavo iz zakladnice drame absurda. In dejansko Slovenija vse bolj postaja nekakšen Absurdistan.

O čem govorim? Namreč o tem, da živimo vkleščeni med dva svetova. Ne samo med tem, kar je, in tem, kar naj bi bilo (torej med realnostjo in željami), pač pa tudi v nekakšni shizofrenični situaciji, ko se v nenormalnih razmerah obnašamo, kot da je vse normalno. Naj mi bralke in bralci oprostijo, ker se ponavljam kot stara plošča, toda nekomu, ki od blizu opazuje vse hujše nesmisle neokomunistične Slovenije, se mora obrniti želodec, ko mu začnejo celo tisti, ki so prvi poklicani k preroškemu nastopu proti moralnemu razkroju slovenske družbe, »srati« po glavi, češ saj imamo vendar normalno politiko, normalne medije, normalno sodstvo. Vse je krasno v Sloveniji – morda zato, ker smo se na bedo že tako ali tako privadili in izgubili upanje, da bo kdaj boljše.

Zgodbo o slovenskih absurdih bi lahko začeli z novo epizodo v boju proti nekemu »princu teme«, ki menda ne sodi v slovenski parlament. Parlamentarna večina je namreč 15. oktobra odločila, da Janezu Janši preneha poslanski mandat. No, pravzaprav tega sploh ni izglasovala, pač pa je glasovala o tem, ali je Janšev mandat veljaven. Ker je za ta sklep glasovalo veliko premalo poslancev, se je Državni zbor zgolj seznanil. S čim? S tem, da je Janši poslanski mandat prenehal. Zakaj že? Ker je bil obsojen (že pred volitvami) na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev. In tu se absurdi šele začnejo. Ne samo, da je šlo v tem primeru za povsem politično in ne strokovno odločitev, pač pa so parlamentarni pravičniki pozabili, da je Janša po njihovi logiki pravzaprav ves čas nezakonito sedel v parlamentarnih klopeh (mandat je pač moral biti že od začetka neveljaven, ne pa šele od sredine oktobra dalje), oni pa so navkljub svojemu boju za pravno državo to celo dopuščali. Drugi velik absurd te zgodbe pa je v tem, da je koalicija (s satelitskimi strankami Zavezništvo Alenke Bratušek in Združeno levico) že pred tem preko mandatno volilne komisije poslala državnemu zboru sklep, o katerem naj se odloči. Sklep se je glasil: Janšev mandat je veljaven. Verjetno tega ne bi storili, če ne bi bilo trdnih zagotovil, da bo ta sklep (ki je bil po mnenju te iste večine nezakonit!) padel. Toda vzemimo hipotetično situacijo, da bi bil ta sklep potrjen. Bi v tem primeru državni zbor ravnal nezakonito, ker bi potrdil že tako neveljaven poslanski mandat? Absurd na kvadrat. Seveda za tistega, ki zna razmišljati. Za tiste, ki sprejemajo te informacije po liniji najmanjšega odpora, bo odstranitev Janše iz parlamenta »zmaga pravne države«. Tako kot razvpita sodba v zadevi Patria. In potem se pojavi še en absurd: potezo parlamentarne večine podpre več kot dve tretjini anketirancev v Delovi anketi.

Pravzaprav je res komično spremljati dogajanje, ko ima človek občutek, da je Janez Janša največji problem Slovenije in da je z njegovo politično likvidacijo Slovenija v veliko boljšem položaju. A pozabite na to – dokler bo Janša živ, bo problem. Tudi če bo v Dobu ostal do konca svojih dni. Nekdanjo premierko Alenko Bratušek, ki je nedavno doživela največji flop v svoji politični karieri, namreč močno skrbi dejstvo, da bi nekateri utegnili celo nasesti domnevni dezinformaciji, da je Janša politični zapornik. Saj je bil vendar obsojen po vseh veljavnih pravilih in z vsemi dokazi. Sicer posrednimi, a to so še vedno dokazi, kajne? Pa nič ne de, če je predsednik vrhovnega sodišča v času prejšnjega režima kot sodnik in zvest hlapec totalitarnega režima »tepihoval« razredne sovražnike. Nič ne de, če je sedanji generalni državni tožilec prav tako v času prejšnjega sistema obtožil dva duhovnika, ker sta si drznila postaviti in blagosloviti križ na mestu, kjer se je zgodil krut komunistični pokol (Lajše). In se jima ni opravičil niti po tistem, ko sta morala že po osamosvojitvi Slovenije sama (!), torej na lastne stroške, zahtevati revizijo postopka. In sta bila oproščena in oprana krivde. Toda opravičila svojih rabljev nista dočakala. Kako naj potem povprečen Slovenec verjame v neodvisnost sodstva – še zlasti če upošteva poudarke iz dosedanjih govorov generalnega sekretarja borčevske zveze, ki tako rekoč že povsem brez dlake na jeziku poziva k novi boljševiški revoluciji? Kot da tista iz obdobja 1941-1945 ni bila dovolj.

Lahko bi omenil še kup drugih absurdov, ki Slovenijo vse bolj spreminjajo v deželo norcev. Denimo neko glasbeno-gledališko predstavo, ki naj bi nastala kot odziv na finančni polom mariborske nadškofije, njeni avtorji pa si v spremnem besedilu brez sramu privoščijo laž, da ta finančni polom pomeni »začetek razkroja socialne države« in da pred to afero država očitno ni bila zadolžena, dokler je ni Cerkev spravila na kolena. Oprostite, kaj pa (nekdanji) vodilni v državnih bankah, ki so te kredite odobravali? Zgodba ima torej svoja imena in priimke, tako v nadškofiji kot tudi v bankah, toda očitno je treba Slovencem vcepiti v podzavest aksiom, da vse naše finančne, gospodarske in socialne težave izhajajo iz dejstva, da se je mariborska nadškofija (in z njo seveda celotna katoliška Cerkev) šla »casino kapitalizem« in s tem vse davkoplačevalce spravila na kolena, ker moramo plačevati za njene grehe. Morda je od tega tudi kaj res, a prav polresnice so še bolj sofisticirana manipulacija od tistih »pravih« laži.

In navsezadnje: takšna perfidna propaganda dejansko pripravlja teren politični stranki, ki je nastala iz vstajništva, propagira t. i. demokratični socializem (kar približno ustreza sintagmi »leseno železo«) in slovi po populističnih nastopih svojih poslancev. Nekako tako kot je Adolf Hitler s svojimi govori Nemce spravljal v trans. In to ni več hec. Če bo namreč t. i. retrotranzicija uspešno prišla do svojega konca in bo na vrata znova potrkala »demokratična ljudska republika Slovenija«, bodo dosedaj smešni absurdi postali življenjsko nevarni. Vsaj za tiste, ki razmišljamo demokratično.

 

29 KOMENTARJI

  1. Ah, gasper. Znas tudi kaj boljsega napisati kot te negativisticne in kritikasterske litanije okrog jj.

    Strinjam se da extremni socialisti pripravljajo teren za novo revolucijo, ki pa ne bo prava saj elit ne bo vrgla z oblasti, temveč bo samo popucala ljudstvo desničarjev, da narod slučajno ne bo razcepljen. Pa že socialisti so po definiciji extremni in sprevrženi levičarji.
    Spomni rdečih socialistov v medijih so vedno močnejši, da je desnica kriva za polom bratuske in ne njena nesposobnost.

    toliko pljuvanja je bilo cez jun c ker ja, pa nobene resne in pametne analize nisem zasledil. Tudi po polomu b. ne. Morda pa je bila to njegova taktika, da nesposobni br a ruski ponudi vrtoglavo visok polozaj in s tem tudi vecja pricakovanja in zahtevnost zasliševalcev in medijev ter omogoči njeni neumnosti zabaven, trd in dokončen crash.

    • Seveda. V začetku ji je namenil digitalno agendo. Po viharju iz Ljubljane, pa ji je ponudil najvišje mesto. Zanimivo, kako se je vihar polegel. Cerar, ki ni hotel slišati za Bratuškovo, je kar naenkrat rekel, no, saj Bratuškova ni tako slaba… Ostalo je znano.
      Juncker je gospod!

    • Ne glede na to, kaj boš ti pripominjal, ali pa mogoče cela vesoljna Nova Slovenija, se bo o teh poniglavih rabotah v parlamentu, na sodiščih in še kje drugje – ves čas pisalo. Ne samo o nedvoumno dejansko grdih levičarjih, ki ne skrivajo več ničesar, ampak tudi o še bolj grdi druščini t.i. desničarjev, ki bi še vedno rada šla skozi ta del zgodovine, ne da bi jo smel kdo vzeti pod drobnogled bodisi glede njihove dosjejske totalitarne in absolutno nekrščanske preteklosti, ali pa glede njene sedanje intervjuvanske, ritolizniške in bolestno ambiciozne politikantske sodobnosti.

      Ali kdo prebira vse njihovo vehementno drobtiničarstvo tipa Slovenija potrebuje reforme in nižje davke blablabla na njihovi spletni strani? (Podobni naslovi so se porajali v mnogih komunskih glasilih v 80. letih 20. stoletja, by the way.)Da bo vedel, kaj je poden, če še ne ve.

  2. Zadeve je res šalabajzersko izpeljana in to predvsem zato, ker se je dvignili veliko nepotrebnega prahu okoli neke zakonske določbe, ki je, če k zadevi pristopimo smiselno in ne črkobralsko, popolnoma jasna, ampak to ne zaradi zakonske določbe, ampak odločitve v zvezi z mandatom Prijatelja. Že takrat bi se namreč morali vprašati, kako je sploh mogoče nekomu odvzeti mandat iz razloga, ki v zakonu hkrati ni naveden kot razlog, na osnovi katerega nekdo ne bi mogel biti izvoljen v DZ. Ker so takrat vsi ti pravniki, ki na ta problem opozarjajo sedaj, zatajili (Prijatelj pač ni Janša), smo pač soočeni s tem, da bodisi enako ravnamo v primeru Janše, ali pa ugotovimo, da je bil tudi odvzem mandata Prijatelju neustaven. Vmesne poti ni.

    K tej zmedi pa potem po nepotrebnem prispevajo še razni pisci, ki zadev sploh ne razumejo. Npr. tega, da v teh primerih poslancu mandat ne preneha z dnem, ko neko pravno dejstvo nastopi, ampak z dnem, ko državni zbor ugotovi, da je neko dejstvo nastalo. In dokler tega državni zbor ne ugotovi, je pač mandat poslanca povsem veljaven.

    Kljub nastopu tega dejstva, na osnovi katerega mandat poslanca dejansko preneha, ko se seveda državni zbor s tem seznani, pa daje zakon državnemu zboru možnost, da sklene (z glasovanjem), da lahko poslanec vseeno funkcijo poslanca opravlja. Zaplet pa je nastal, ko so poslanci pač z glasovanjem zavrnili možnost, da bi mandat Janši ostal, na osnovi česar DZ izda ugotovitveni skep o prenehanju mandata, o katerem pa naj bi, po mnenju nekaterih pravnikov, morali poslanci spet glasovati, s čimer bi dejansko potrdili to, da so glede možnosti neodvzema mandata glasovali tako kot so glasovali, torej zavrnilno, kar je seveda spet en primer pravne butalščine, ampak če so pač take formalne zahteve, je seveda to treba tudi tako izpeljati, česar pa DZ ni storil.

    In sedaj po o tem odločalo US, ki bo pač moralo sprejeti neko odločitev, ki bo spet sporna, ne glede na to, kakšna ta bo, in dejansko ne bo potem nič rešeno.

    Tako da če bi v Sloveniji vladal razum, potem bi moral državni zbor ugotoviti, da je zadeva pač sporna in ker je sporna, naj v tem primeru prevlada pridobljena pravica Janše, kar pomeni, da bi preprosto sledili tisti črkobralski razlagi pravne službe, ki je pač v takih primerih najbolj “ziher”, potem bi pa lahko razpravljali, ali je takšna interpretacija smiselna, ali pa je smiselno zakon spremeniti tako, da se pravnomočno obsojenim na nepogojno zaporno kazen bla, bla, bla… prepreči možnost izvolitve v DZ ali ne. In če ne, potem je potrebno črtati tudi to zakonsko določbo, da je lahko nekomu na podlagi pravnomočne obsodbe mandat odzvet, ko je že enkrat poslanec, ker povsem nelogično in absurdno je, da nekdo lahko kot pravnomočno obsojen na volitvah kandidira in je izvoljen, potem pa iz istega razloga tega mandat tudi izgubi. Ker če pristanemo na to, da lahko iz tega razloga mandat izgubi nekdo, ki je že poslanec, mora enako veljati tudi za tistega, ki je kot pravnomočno obsojen izvoljen, saj sta učinka povsem ista.

    • Ladko… pardon… Lenko, na počni tega tukaj, primerjalne bučke o odvzemu mandata Srečku P. pojdi prodajat na ljubljansko tržnico, pod branjevskim pultom ti bo gotovo kdo za dobre denarce odkupil tudi indično sodbo brez dokazov.

      • Ja, ko boš pojasnil kaj o teh bučkah, potem ti bom morda pojasnil, zakaj si ti bučko, ki mu očitno ni jasno, da se lahko na tak način dela pametnega vsak, ki to ni.

        • Če k zadevi pristopimo smiselno in ne črkobralsko, je lahko vsakomur jasno, da je indična sodba brez dokazov, četudi pravnomočna, pravzaprav politična sodba, uperjena proti političnemu nasprotniku. Če pristopimo smiselno, seveda. Če bi pa v Sloveniji vladal še razum, dolgotrajnega političnega sodnega procesa, ki je večkrat ključno sovpadal z volitvami, z indično sodbo brez kakršnegakoli dokaza kot rezultatom, sploh ne bi bilo.

          Zaradi nejevere volivcev v popolnoma neprepričljivo sodbo, ki je javno ne zagovarja niti en sam samcat ugleden pravnik, oporeka ji pa mnogo njih, je bil Janša izvoljen za poslanca. Noben zakon ne preprečuje kandidature pravnomočno obsojenega, sodba in zapor v očeh volivcev smiselno nista odigrala negativne vloge, da ne bi volili zanj, ravno obratno – prejel je največje število glasov.

          Zatorej primerjava s Srečkom P. – ki je bil obsojen po izvolitvi za poslanca, s čimer se je nedvomno smiselno spremenil njegov status tudi z vidika volivcev in o čemer v zakonu o poslancih jasno piše, kako je možno ravnati – sploh ni umestna.

          Ob naštetem najbrž ni potrebno pojasnjevati kaj več o tvojih bučkah. Da gre za bučke, dokazuje mnenje zakonodajno-pravne službe DZ (čeprav se imaš očitno za pametnejšega od pravnikov DZ, ki jim očitaš črkobralstvo):

          http://www.delo.si/55let/zakonodajno-pravna-sluzba-prenehanje-jansevega-mandata-lahko-sporno.html

          Namenov političnih pregretežev v parlamentu ni zadovoljilo mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, zato so si omislili skupino “neodvisnih” pravnikov in izvedli svoj, kot ti praviš, “šalabajzersko” izpeljan manever.

          • Z vidika tega, o čemer pišem v svojih komentarjih je tvoj komentar popolnoma nerelevanten in z vidika razumevanja prava popolnoma ignorantski, tako da ne vidim ne smisla, ne potrebe, da bi karkoli glede tega sploh komentiral.

          • Potemtakem, ker trdiš, da je moj komentar nerelevanten, so toliko bolj nerelevantne tvoje primerjave s primerom Srečka P., na kar se nanaša moj komentar, še manj relevantno pa je tvoje tvezenje o odškodnini Prijatelju, kamor si hkrati, kljub popolnoma drugačnemu pravnemu izidu Kanglerjevega primera (sodba je bila na vrhovnem sodišču razveljavljena in vrnjena na prvostopenjsko), “navlekel” še njega.

            V svoji primerjavi ignoriraš bistvene segmente mnenja zakonodajno-pravne službe DZ, ki pravi: »Če zakonodajalec pravice ni omejil že v fazi kandidiranja, potem je zelo sporno, da iz razloga, ki JE OBSTAJAL že v fazi kandidiranja, pride do izgube mandata.« Poudarili so tudi prakso evropskega sodišča za človekove pravice, ki v štirih sodbah pravi, da je sestavni del pasivne pravice (biti voljen) tudi to, da izvoljena oseba opravlja funkcijo poslanca. Prenehanje mandata bi zato pomenilo nesorazmeren poseg v volilno pravico. Zakon o poslancih v svojem devetem členu določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, razen če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. V zakonodajno-pravni službi DZ menijo, da bi bila uporaba te določbe v Janševem primeru lahko sporna z vidika skladnosti z ustavo, saj bi posegla v pravico biti voljen.

            Ali boš končno sprevidel, da prodajaš bučke, ko primerjaš neprimerljive okoliščine različnih primerov?
            Ali pa se še naprej počutiš “pravno vzvišenega” in zasmehuješ relevantna mnenja velikega števila uglednih pravnikov?

          • Še en popolnoma nerelevanten in pravno ignorantski komentar. Nimam časa, ne volje za nekoga, ki nima pojma, o čem je govora.

    • Kdo vse je dosedaj navedel, da JJ poslanskega mandata ni za odvzeti:

      Zakonodajna pravna služba Državnega zbora = 13 pravnikov. “Odvzem mandata Janezu Janši bi bil ustavno sporen.”

      dr. Janez Čebulj, nekdanji ustavni sodnik in predsednik Ustavnega sodišča; dr. Matej Avbelj ustavni pravnik; dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik; dr. Saša Zagorc; dr. Jurij Toplak, ustavni pravnik; mag. Matej Krivic, nekdanji ustavni sodnik; dr. Tone Jerovšek, nekdanji ustavni sodnik; dr. Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik; dr. Marko Novak; Domen Gorenšek, odvetnik; ddr. Klemen Jaklič

      dr. Jurij Toplak: “Ustava ne dovoljuje odvzema mandata na podlagi okoliščine, ki je obstajala pred potrditvijo mandata”

      • In vsi se motijo, v kolikor hkrati trdijo, da je bil odvzem mandata Prijatelju ustaven oz. kdo se tu moti in kdo ne je dejansko nemogoče trditi, gre pa za to, da je interpretacija, ki jo zagovoarjajo nesmiselna, ke vodi v absurde in v kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom.

        Tega, kar pravi dr. Toplak pa v Ustavi nikjer ne piše. Piše le, da zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca… In ne samo to. Toplakova trditev je očitno napačna (če je to seveda on res trdil). Namreč: Na osnovi 9. člena poslancu preneha mandat tudi v primeru, da ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, kar pomeni, da je v tem primeru okoliščina, na podlagi katere poslancu mandat preneha, obstajala že pred izvolitvijo, kar Ustava seveda dovoljuje.

        Hkrati pa tudi sam trdiš nekaj, kar ni res. In sicer to, da je zakonodajna služba trdila, da bi bil odvzem mandata ustavno sporen. Zapisali so, da bi lahko bil ustavno sporen, ne da bi bil. Ker ali dejansko je neustaven ali ne v bistvu nihče ne ve, o tem pa lahko odloči le US, tako kot ono meni, da je prav, kar spet ne pomeni, da je lahko prav le to, kot bojo oni odločili, ampak to pomeni le to, da bo tako veljalo.

        Smeha polna skleda se pa zgodi, kot na tak način začnemo interpretirati alinejo pred to o pravnomočni obsodbi, torej 2. alinejo 1. odstavka 9. člena ZPos, ki pravi, da poslancu mandat preneha, če postanje trajno nezmožen za opravljanje funkcije. Če sledimo interpretaciji tega člena, ki jo zagovarja Zakonodajna pravna služba DS in ostali našteti pravniki, potem se zgodi tale absurd: nekdo, ki sploh ni sposoben opravljati poslanske funkcije in to trajno nesposoben oz. nezmožen kot pravi zakon, je lahko izvoljen za poslanca in poslanski mandat tudi “opravlja”, čeprav ga dejansko sploh opravljat ne more, ker je trajno nezmožen, da bi ga. In tak človek bi potem štiri leta vlekel poslansko plačo, brez da bi funkcijo poslanca opravljal 1 sekudno, ker bi seveda za to bi trajno nezmožen. Ja, v Butalah je očitno to mogoče. In to je razlog, zakaj se meni takšna interpretaciji zdi dejansko neustrezna, ker ni ne logična, ne smiselna.

        Najbolj pravno elegantno in brez “žrtev” bi se ta problem rešil tako, da bi ugotovili, da je ta 3. alineja 1. odstavka 9. člena ZPos v takšnem konfliktu z Zakonom o volitvah v DZ, da je neustavna. In se pač Prijatelju in Kanglerjo plača odškodnina in je stvar rešena. Janšo se pa vrne nazaj v poslanske klopi.

        • Lenko Primc: “Tega, kar pravi dr. Toplak pa v Ustavi nikjer ne piše.”
          ========

          Direktno ne, pač pa se razbere posredno v dveh členih Ustave.

          Lenko Primc: “Toplakova trditev je očitno napačna (če je to seveda on res trdil). Namreč: Na osnovi 9. člena poslancu preneha mandat tudi v primeru, da ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, kar pomeni, da je v tem primeru okoliščina, na podlagi katere poslancu mandat preneha, obstajala že pred izvolitvijo, kar Ustava seveda dovoljuje.”
          ==========

          Ostalega nisem bral. Na to Jurij T. “odgovarja”:

          Jurij Toplak: »Po mnenju pravnikov, ki pritrjujejo razlagi, po kateri bi 9. člen Zakona o poslancih veljal tudi za okoliščine, ki so obstajale že pred volitvami, je treba upoštevati namen zakonodajalca ali druge metode razlage 9. člena Zakona o poslancih. A namen zakonodajalca sploh ni relevanten, saj je zakon protiustaven, če ga razlagamo tako, da se razteza tudi na primere, ko je do spremenjene okoliščine prišlo že pred potrditvijo mandata. Ustava ne dovoljuje odvzema mandata na podlagi okoliščine, ki je obstajala pred potrditvijo mandata. Za te situacije ustava namreč predvideva drugo rešitev (določitev pogojev, kdo ne sme biti izvoljen) in predvideva pravno sredstvo v primeru potrditve mandata osebi, ki ne bi smela imeti mandata (pritožba na ustavno sodišče). Iskanje novih rešitev poleg rešitve, katero ustava že predvideva, zaradi iskanja ”sistemske rešitve” ali reševanja ”namena obsodbe” ustava ne dopušča.«

          • Citiram: “Direktno ne, pač pa se razbere posredno v dveh členih Ustave.”

            Katerih in argumentiraj, kako si to ti razbral.

            To, kar si kopiral od dr. Toplaka ne razloži ničesar. Pravi le, da je takšna razlaga protiustavna, ker ustava ne dovoljuje odvzema mandata na podlagi okoliščine, ki je obstajala pred potrditvijo mandata, kar sem ti pa ravno dokazal, da ne drži oz. če to drži, potem je 4. alineja 1. odstavka 9. člena ZPos neustavna. O tem pa ni nihče nič govoril, da bi jaz to vedel.

            Na koncu pa smiselno pravi ravno to, kar v svojem zaključku pravim sam, torej, če je nekdo lahko izvoljen, potem mu zakon iz istega razloga, zaradi katerega je lahko bil izvoljen, mandata ne more odvzeti v nobenem primeru. Kar pomeni, da mandat ne bi smel iz razloga pravnomočne obsodbe odvzet nikomur, ker zakon ne določa, da pravnomočno obsojeni ne smejo biti izvoljeni. To pa mora veljati za vse primere, ker če ne imamo absurdno stanje, da nek zapornik lahko mandat obdrži, drugi pa ne. Tako bi imeli dva kandidata na volitvah. Prvi bi bil pravnomočno obsojen 1 dan preden bi bil izvoljen, drugi pa 1 dan potem, ko bi bil izvoljen. Prvi bi mandat ohranil, drugi ne. Veliko sreče bi zagovarjanju takega absurda na osnovi logike prej in potem. To bi bil tak formalizem, da bi z njim pravo izgubilo vsak smisel.

            “Ostalega nisem bral.”

            Seveda ne, ker če bi, potem bi ti bilo jasno, da tale Toplakova logika pri istem členu in v istem odstavku (le v drugi alineji) pogrne na celi črti v tak absurd, da se mu še otroci v vrtcu smejejo. Tako da kar preberi si in se drži za glavo, kaj nekateri ustavni pravniki zagovarjajo kot smiselno.

  3. Absurd je, da se za absurdi sploh ukvarjamo. Še večji absurd je, če se z absurdi absurdno ukvarjamo.

    Za pametnega je dovolj drugega dela.

  4. Bravo in kapo dol, g.Blažič!

    Katastrofalna Resnica!

    – v nebo in v morje vpijoča Krivica, ki jo blagruje in se ji multikorupcijsko klanja tranzicijsko izlevena prvoklasna
    koritarska in drobtinarska zgubljena čreda brezhrbteničarjev
    fosilov, stricev in tet ter, seveda, zombijev s častilci morilske krvave zvezde proslulega, še bolj ubijalskega boljševizma

    – na limanice in na tanki led speljani trmoglavi mariborski krambergerji in kraševci, ki so si izvolili biti nategnjeni od rdeče bančne in siceršnje kamarile.
    Poskrbeli so za poblazneli trans rdečuhov, ki zdaj strastno plešejo in bobnajo okoli bojnih ognjev!

    Resnično dno greznice v kateri si začenjajo rezati zadnje preostale koščke plesnivočrnega kruha anarhisti, psi čuvaji krvave revolucije, novodobni norci,ki jim itak nič ni sveto, džihadisti in še novoprispeli mrhovinarji, gobezdači, gostači in zakleti revolucionarji ter jezni nesposobneži, lenuhi in koristoljubci za katerimi se skrivajo raznorazni odvisniki, plačanci, psihopati, norci,sadisti in morilci, ki čakajo, da se izživijo v besu
    strasti in mazohizma.

    Ni samo v Dolini Šentflorijanski tako.
    Ravno bleketa neki mali mišičasti Putin, ki je s svojimi oligarhi zasedel Rusijo in se nabasal z milijardami in grozi Zahodu.
    Uboga Politkovska, ubogi Hodorkovski in ostali!
    Diši, bere se, čuti se, kot tukaj!
    SMRDI, GROZNO SMRDI.
    Ni Putin krmaril Ukrajine skozi svojega apartčika Janukoviča, ni Putin okupiral Krima, ni Putin zakuril vojne na vzhodu Ukrajine!
    Zahod/Evropa sta zasrala!
    Ne on, stremuh in mogočnik.
    NAROBE OBRNJEN SVET.
    Beda sveta.

    Ja dobro, pravično in resnica so grozno ogroženi, povsod!

  5. Če sprejme nek državni organ kak sklep mora o njem odločiti in tistemu, zoper katerega je sklep bil sprejet, izdati sklep s pravnim poukom, na katero višjo instanco se lahko pritoži.
    Ker je državni zbor najvišji organ v RS, bi moral sprejeti sklep o prenehanju mandata Janeza Janše. Ker pa so poslanci glasovali proti temu, da bi Janez Janša bil poslanec v Državnem zboru, bi moral Državni zbor izdati ugotovitveni sklep o prenehanju njegovega mandata.
    Poslanci v Državnem zboru o tem niso glasovali, ampak so se s prenehanjem poslanskega mandata Janeza Janše le seznanili. In tu je Državni zbor zašel v slepo ulico. O prenehanju mandata bi moral Državni zbor glasovati na podlagi zakona.
    Takrat bi Janez Janša imel možnost, da izpodbija veljavnost zakona za njegov primer, česar sedaj nima, saj je pravno veljavno še vedno poslanec, ni pa mu dovoljeno pristopiti na seje Državnega zbora, ker mu je to prepovedalo vodstvo Državnega zbora, ne poslanci, ki jim je bila ta ugotovitev le posredovana s strani predsednika Državnega zbora.

  6. Slovenski politični prostor se je zreduciral na t.i. SZDL.

    V bistvu imamo navidezno demokracijo v kateri so na oblasti stranke leve koalicije, vlogo navidezne opozicije pa igrajo ekstremistični levičarji. Edina resnično opozicijska stranka je sistematično demonizirana, njen vodja pa v zaporu.

    Torej navidezna demokracija, kjer je na oblasti en političen pol opozicija pa je v zaporu.

    V takem “vzdušju” se dogaja, da se začenjajo levi gristi med seboj.

    Danes je npr. Bratuškova za svoj neuspeh v EU obtožila tudi Kacina:

    Po njenih besedah je izgubila podporo skupine Alde. To se je po njenih besedah zgodilo že pred zaslišanjem, saj da so že pred tem po hodnikih v Bruslju krožile informacije, da bo Slovenija predlagala novo kandidatko za komisarko. “Edina logična razlaga je, da so želeli tako pripeljati v svojo politično skupino zmagovalko predčasnih volitev SMC. Pri tem je bil zelo aktiven Jelko Kacin,” je pokazala s prstom in namignila, da je Kacin Cerarja že “prosil za podporo v kandidaturi za neko službo v Bruslju”.

    Oglasil se je Kacin:

    JelkoKacin‏@JelkoKacin
    Dežurni krivec Jelko Kacin @ABratusek Nisem je predlagal, ne svetoval, nisem ji izbral ekipe, ne odgovorov. Vse zna sama, krivi s(m)o drugi!

  7. Po pravici povedano, ne vem, kdo še trdi, da je v Sloveniji vse ok, da imamo normalno politiko, medije itd. Od diskurza, ki je vladal v 90-ih, da je vse ok, smo prešli v diskurz, da je vse zanič. Oba onemogočata resno kritiko in pretres tega, kje je zelo narobe, kje je precej narobe, kje je znosno, ampak izboljšljivo, kje je kar v redu itd. Konkretna kritika zahteva, kot lepo pove Gašper v tekstu, konkretno odgovornost.

    “In potem se pojavi še en absurd: potezo parlamentarne večine podpre več kot dve tretjini anketirancev v Delovi anketi.”

    To me ne čudi in mislim, da ni abusurd. Sam sem ostro kritiziral potezo parlamentarne večine, ampak povsem logično se mi zdi, da ljudje nasprotujejo temu, da pravnomočno obsojena oseba (ne glede na problematičnost sodbe) sedi v parlamentu. “Instinkt” ljudi je tu že pravilen, problem je, če vsi ploskajo temu instinktu in ga zlorabljajo za grobo kršitev zakonov & procedur. To je logika avtoritarnega populizma.

    “Pravzaprav je res komično spremljati dogajanje, ko ima človek občutek, da je Janez Janša največji problem Slovenije.”

    Kdor je poslušal parlamentarne nastope, je videl, da je bila glavna poanta večine, da JJ ravno ni največji problem Slovenije. Če bi ravnali konsistentno s svojimi trditvami, bi mu potrdili mandat.

    • Luka, mislim da se tu motiš. Podpora ljudi odvzemu mandata je čisti agitprop, ali propagandni poziv na linč.

      Poslanci imajo v osnovi celo imuniteto. Torej, če pretiravam, izvoljenemu obsojencu lahko kvečjemu prestavijo kazen na čas po izteku mandata. Nikakor pa ne avtomatično odvzeti mandat. Instinkt ljudi je tu povsem napačen. Gre za čisto manipulacijo sovraštva.

      Prijatelj je letel ven, ker so vsi bili mnenja, da je res izsiljevalec in nič manj kot to. Nič takega pri Janši ne moremo najti. Janša je res politik opozicije, ki ga levo, komunistično, pravosodje poskuša izobčiti.

    • In sicer pod pretvezo, da ni primeren za oblast. Res se je, kar se mene tiče, kompromitiral. Z izbrisanimi, hrvaškimi varčevalci, GURSovo evidenco, tega mu niti jaz ne morem odpustiti. Vendar, ti sodniki so še manj poklicani k takšni sodbi od mene, pa še delajo se večji pravičniki od Boga samega.

  8. Zdravko, delim mnenja v tvojih zadnjih dveh zapisih. Z določeno rezervo – glede izbrisanih, hrvaških varčevalcev in evidenc GURS je Janša daleč od tega, da bi bil med najbolj odgovornimi. Poleg tega je bila pravica Slovenije glede na dogovore ob razdruževanju, da bi šteli tako pasivo kot aktivo LB v Zagrebu, torej da bi poleg hrvaških varčevalcev svoj denar, plasirane kredite dobila nazaj tudi (slovenska državna) banka, bodisi od podjetij, če pa so ta plačilno nezmožna ali likvidirana, pa od hrvaške države.

    Glede izbrisanih sploh ne vidim spornosti osnovnega tedanjega pristopa Slovenije, če je od priseljencev- nedržavljanov zahtevala opredelitev, ali želijo državljanstvo, ali status tujca. Edino, kar se mi zdi sporno je, če te osebe niso bile pisno individualno obveščene, kaj se od njih pričakuje oz. če niso upoštevali objektivnih ovir pri pridobivanju potrebnih dokumentov teh oseb ( recimo nevarne vojne razmere v krajih, odkoder izvirajo). Osebno imam velik problem sprejeti razsodbe v zvezi z izbrisanimi.

    • Glede izbrisanih, kot sem že večkrat povedal, kriv prevarantski zakon o državljanstvu, ki je določil pogoje za državljanstvo in brezpravno omejil njihovo trajanje na 6 mesecev. Izbrisanih sicer nikoli ne bi bilo.

      Več o tem ne bom.

      Ustanovitev NLB je bila parlamentarna prevara.

      In GURS: to je zakon, ki je v osnovi neizvedljiv in posega v področje do katerega država sploh nima pravice. Jaz recimo sploh nisem tistega študenta spustil blizu in tako sploh nisem v evidenci. In tega nihče sploh ne more niti ugotovit. Tako “pameten” je ta zakon. Da ne omenjam skrajno ponižujoče izvedbe tega zakona. Ni šans!

      Koliko je tega Janša kriv, ne vem. Vem pa, da se ni nikoli niti poskusil opravičiti, ampak še vedno vztraja v tej svoji napaki. Rekel bi, da je to peklensko vztrajanje.

  9. Glede mandata poslanca imam pa jaz precej radikalno demokratično stališče. Po mojem bi moralo katerokoli ustavno sodišče ugotoviti, da je legitimni in legalni mandat kateregakoli poslanca enostavno nedotakljiv.

    Ni bolj temeljnega in bistvenega principa demokracije kot je ta, da ljudstvo prek volitev izvoli svojega poslanca in posredno preko njega izvaja svojo oblast v državi. Če ljudstvu nekdo iz kateregakoli razloga odvzame njihovega poslanca, so v temelju podrli demokratično vladavino.

    Torej, če neko sodišče obsodi poslanca na zaporno kazen, tudi dosmrtno ječo, naj se prestajanje kazni striktno prestavi na dan prenehanja demokratičnega mandata. ( Nenazadnje je skrajno pokroviteljsko do ljudstva, če se mu ne zaupa, da sami pri izbiri ne bojo znali izločit evidentnih lumpov, lopovov, pokvarjencev.)

    Nedemokratično je torej po mojem ljudem predpisovati, kakšna osebo smejo in kakšno ne voliti za poslanca. Obsojenega ne? Zakaj ne? Morda tudi brezdomca ne? Človeka brez nog tudi ne? Nekoga starejšega od 80 let ne? Blondink ne? Bolnikov z luskavico ne? Ljudi z očali in obenem plešastih ne?

    In to naj bi bila demokracija? 🙁

    • Lepo razlago demokracije imate, ni kaj. Ljudstvo se enkrat na štiri leta primaje do volišč ( v vedno manjšem številu), obkroži številko in to je njihov “demokratični” doseg za naslednjih par let. In v tem času lahko poslanec kot odposlanec ljudstva očitno po vaše počne kar hoče; etiko, odgovornost in dostojanstvo v opravljanju javnih zadev pa lahko očitno vržemo skozi okno.
      Plus, glede na to da nimamo večinskega sistema se lahko zgodi, da zaradi volilne matematike poslanec predstavlja zelo majhen del volilnega telesa v določenem okrožju. Ali nimajo ostali volilci legitimno pritožbo, ko vidijo kakšen lopov jih “zastopa” v parlamentu?

      Citat:”Nenazadnje je skrajno pokroviteljsko do ljudstva, če se mu ne zaupa, da sami pri izbiri ne bojo znali izločit evidentnih lumpov, lopovov, pokvarjencev.”
      Predpostavljate, da imajo volilci popoln vpogled v osebnost in preteklost kandidata oz. da kandidat pred volilci ne skriva ničesar. To je mogoče možno v manjših občinah in okrajih, v večini primerov pa volilci zgolj oddajo glasu številki na strankarski listi.

      Mimogrede; ob pisanju komentarja nisem mislil na Janšo, da ne bo takoj smetenja v to smer. Pomisleki so izraženi v splošni smeri glede na vaše ideje o demokraciji.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite