Dobra praksa – priložnost za mlade družine

0

Pogovor z županom občine Solčava. O vsesplošni krizi, ki je zajela našo družbo, je na mnogih ravneh veliko govora, od pogovorov med ljudmi, medijskega objavljanja do politike v vladi in parlamentu. Imam vtis, da je več opisovanja in analiziranja težkih situacij in vzrokov ter krivcev za njih, kot iskanja dobrih rešitev. Tudi takih, ki že obstajajo in delujejo. Morda so nekatere manj opazne, oddaljene, se skrivajo na podeželju, a so dragocene in bi jih bilo dobro spoznati in posnemati.

Prepričan sem, da je med tistimi, ki so usmerjeni v iskanje dobrih rešitev tudi Občina Solčava, ki jo vodi župan Alojz Lipnik. Po izobrazbi je inženir gozdarstva, preden je prevzel županovanje je bil revirni gozdar. Pri svojem delu je postal zelo znan z uspešnim študijskim krožkom Panoramska cesta, v katerem je povezal vrsto kmetij ob visokogorski cest, ki so pred tem živele tradicionalno vsaka zase, v skupen turistični projekt. Leta 2005 je bil imenovan za častnega občana. Pri usposabljanju za mentorja študijskih krožkov na Andragoškem centru Slovenije se je srečal z drugačnim načinom vodenja ljudi, kot ga običajno srečujemo v praksi. Spoznanja o vodenju, ki spodbuja in motivira k prevzemanju odgovornosti ter prispevanju vseh v skupnosti, ga je zaznamovalo kot uspešnega vodjo tudi na čelu Občine Solčava. Za župana je bil izvoljen leta 2006 in sedaj županuje že v drugem mandatu. Z njim sem se pogovarjal v skromni, a zelo lepi županski pisarni v novem Centru Rinka v Solčavi. V pogovor sva kasneje vključila tudi dr. Karla Gržana, duhovnika, pisatelja in strokovnjaka na področju dejavnosti proti zasvojenosti mladih. Z njim smo se pogovarjali na njegovem domu sredi gozda na Konjskem vrhu nad Lučami.

Kakšna so dejstva in podatki o Občini Solčava?

Površina občine je 102 kvadratna kilometra, na tej površini živi 540 prebivalcev, večinoma starejših ljudi. V Osnovni šoli Solčava je 24 učencev do 5. razreda, otroci od 6. do 9. razreda pa se vozijo v 10 kilometrov oddaljene Luče. Po končani osnovni šoli se mladi vozijo v srednje šole v Velenje (50 km) in Celje (70 km). Tisti, ki potem študirajo, gredo v Maribor ali Ljubljano. Čez Podvolovljek in Kamnik je po ovinkasti cesti do Ljubljane 60 km, oziroma uro in pol vožnje. Ljudje živijo v glavnem od kmetijstva in gozdarstva, malo tudi od obrti, v zadnjem času pa tudi že od turizma, ki je v vzponu. Najbližja točka zdravstvene oskrbe je ambulanta v Lučah (10 km), zdravstveni dom je v Nazarjah (30 km). V Solčavi ni stalnega župnika, veliko župnišče bolj sameva. Duhovno oskrbo opravlja župnik iz Luč. Središče občine je Solčava, ki je bila v preteklosti razvojno zanemarjena. V kraju živi malo ljudi, večinoma so starejši, več hiš je praznih. Povezave z javnim prometom so bolj slabe in redke. Nekaj avtobusnih povezav je s Celjem, z Ljubljano pa ni direktne avtobusne povezave. Organiziran je prevoz delavcev, ki delajo Boschevem obratu v Nazarju. Tam je zaposlenih okrog 100 delavcev.

Ima Občina Solčava razvojne možnosti?

Priložnosti so predvsem v turizmu. Na Solčavsko pride vsako leto do 150 tisoč turistov. Pri tem ne mislim na masovni turizem, ampak bolj individualni in v majhnih skupinah. Za razvoj turizma imamo lepo in ohranjeno naravo, veliko kulturne dediščine, bližino Avstrije. Do Celovca je preko Pavličevega sedla le eno uro vožnje. Ta razvojna možnost odpira priložnosti v gostinstvu, ekološki pridelavi hrane. Poleg turizma so možnosti tudi za zdravljenja posledic modernega stresnega načina življenja, ki so mu podvrženi predvsem ljudje iz poslovnega življenja. Potem so tu še možnosti za storitve pri izobraževanju na daljavo in organiziranju izobraževalnih kongresov, posvetov, delavnic in podobnih skupinskih procesov. Nov razvojni center že sedaj nudi lepe možnosti za take storitve.

Glavne ovire za razvoj?

Predvsem je to odhajanje mladih, posebno tistih, ki so opravili šolanje. Ostajajo stari ljudje.

Nam lahko opišete razvojno vizijo?

Ja, razvojna vizija je v naslednjih ciljnih usmeritvah:

  • Trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo, turizem.
  • Podpora mladim družinam.
  • Kvaliteten, ne množični turizem.
  • Razvojno povezovanje z Avstrijo.
  • Razvoj kraja Solčava v gonilno središče občine.
  • Razvoj socialnih programov za starejše

To vizijo že uresničujemo s konkretnimi dejavnostmi za bližnja prihodnja leta: izboljšanje prometne povezave proti Avstriji, izvedba meddržavnega turističnega projekta z vključitvijo Panoramske ceste, ureditev vasi Solčava, oblikovanje in izvedba proizvodne živilske verige z domačim ovčjim mesom in volno ter proizvodne gozdno lesne verige z lesom iz domačih gozdov.

Zgleda, da je največji problem, kako zadržati mlade. Kako boste to naredili?

Predvsem jim bomo zagotovili bivalne možnosti in delovna mesta. Mladim nudimo gradbene parcele po zelo nizki ceni. Na voljo so že komunalno urejene gradbene parcele v velikosti 600 kv. metrov za okrog 20 000 evrov z vštetim komunalnim prispevkom, vključena je internetna povezava, telefon.

Z vsako mlado družino, ki je zainteresirana, se bomo pogovorili in jim glede na njihove potrebe pomagali. Delovna mesta bomo iskali in zagotavljali v turizmu, gostinstvu, naravovarstvu, organiziranju izobraževalnih zdravstvenih storitev in drugih storitev, lesni predelavi, izvedbi socialnih programov. Menimo, da bo v prihodnosti življenje na Solčavskem nudilo še mnogo več kot so samo materialne možnosti.

Že nekaj časa živi tudi posebna ideja oziroma program, ki zadeva dejavnosti proti zasvojenosti mladih z drogami. Kako je s tem?

Odgovarja dr. Karel Gržan, nosilec ideje: Tudi to je razvojna možnost in to zelo dolgoročna, vendar tu ni v ospredju služenje denarja temveč služenje ljudem, predvsem mladim. Kaj je večji razvojni izziv kot mladim posredovati veselje do življenja in preprečevati, da bi jim to veselje ugrabila zasvojenost. Projektu pravim Preventivna šola življenja. Ta šola bi morala trajati vsaj eno leto in potem bi morala biti še ponovitev, kar bi dalo trajne učinke. Program je treba še temeljito pripraviti. Vseboval bi tudi dejavnosti mladih v naravi. Pri tem bi lahko pomagali gozdarji, skavti.

Gospod župan, v času krize se pogosto pojavijo zahteve po trdi roki pri vodenju. Kako vi vodite svoje sodelavce?

Pri svojih sodelavcih spodbujam razmišljanje in ustvarjalnost v idejah. Zjutraj, ob začetku delovnega dne se zberemo ob kavi in se pogovarjamo o idejah in predlogih. Trenutno obdelujemo idejo o proizvodnji, predelavi in ponudbi domače hrane. Na Solčavskem lahko pridelamo veliko domače hrane: krompir, žitarice, jabolka, divjačino, ovčetino. Zakaj bi naši otroci jedli krompir iz vrečk in jabolka iz Južne Amerike? Naša domača jabolka pa bi ležala po tleh. K tej ideji želimo povabiti Osnovno šolo, Lovsko družino, kmetije, gostinske ponudnike in druge. Skupaj lahko uresničimo dobre ideje. Skupinsko delo, v katerem vsi prispevajo, je po mojih izkušnjah velika prednost in ga pri svojem delu vedno upoštevam.

Gospod župan in gospod dr. Karel Gržan hvala za vajine odgovore.

Foto: Tone Lesnik, Aleš Čerin, Teden vseživljenjskega učenja in Andragoški center Slovenije