Dobernig

1
233

Avtor: Dejan Steinbuch. Vir: Siol. Po gobezdanju mladega koroškega politika iz svobodnjaške stranke sem se kljub resnemu kontekstu moral nasmehniti nad dvema drobnima detajloma, ki dokazujeta nekakšno ironijo usode ali pa moč višje sile, če hočete. Harald Dobernig, ki nas je 67 let po koncu nacizma v Avstriji presenetil z ugotovitvijo, da koroški Slovenci niso pravi Korošci, je namreč avstrijski lokalpatriot, ki živi v iluziji nacionalizma.

Koroški nacionalisti so smešne pojave. Še posebej ko oktobra marširajo po Celovcu, našemljeni v rjavo-zelene uniforme, slaveč plebiscitno zmago leta 1920. Že nekaj desetletij niso nevarni. Nazadnje so bili nasilni konec sedemdesetih, ko so protestirali proti vladavini prava, ki ga je s pomočjo policije uvajal zvezni kancler Bruno Kreisky. Dunajčan in Jud. Za koroške nacionaliste, ki so pred tridesetimi leti še vedno občudovali Adolfa Hitlerja, je imel Kreisky dvojni greh. Bil je Dunajčan in še Jud povrhu.

I.

Odkar so jih dobili po glavi z Dunaja, koroški brambovci ne upajo več tako javno izkazovati svojih simpatij do tretjega rajha. Zadnji, ki se je spozabil in javno hvalil zaposlovalno politiko v Hitlerjevi Nemčiji, je bil na začetku devetdesetih Jörg Haider, prav tako nacionalist, a v nasprotju s tipičnimi koroškimi sonarodnjaki je imel Haider dunajsko izobrazbo in svetovljanski pedigre homoseksualca, ki je za svoje politično delovanje na Koroškem izbral najboljšo tržno nišo: nacionalizem in podžiganje občutka ogroženosti večinskega prebivalstva.

Ko je Dobernik kot Haiderjev fantek v stilu rjave ideologije, ki je okužila Avstrijo konec tridesetih let 20. stoletja, modroval o pravih in nepravih Korošcih, mi je poleg zgodovinskega anahronizma v oči padla neverjetna sposobnost sprenevedanja in dvojnih meril. Na eni strani se na zatožni klopi sovraštva poleg tujcev, manjšin in priseljencev znajdejo tudi homoseksualci, na drugi pa je bil ravno Haider prototip koroškega geja, ki ga je pot pogosto zanašala tudi čez Karavanke, nach Jugoslawien, kot so še pred nekaj leti zaničljivo dejali Sloveniji.

….

Boleči so primeri, kako je Slovenec zatajil svoje korenine. Posebej izstopa Odilo Globocnik, kot mu pravijo Avstrijci. Globočnik je bil eden najbolj krvoločnih in najvišje rangiranih avstrijskih pripadnikov Hitlerjevega SS-a. Bil pa je tudi koroški Slovenec. Napredoval je do naziva SS-Gruppenführer (generalporočnik) in bi končal na nürnberškem sodišču za vojne zločine, če ne bi konec maja 1945, po neuspelem poskusu pobega v Italijo, naredil samomor s ciankalijem.

Globočnik je najhujši vojni zločinec 20. stoletja slovenskega rodu. Bil je osebno odgovoren za pogrome in likvidacije v koncentracijskih taboriščih Belzec, Sobibor in Treblinka na Vzhodu (Latvija, Poljska, Belorusija, Ukrajina), po kapitulaciji Italije pa je bil poveljnik SS-a v Trstu in odgovoren za tržaško taborišče, zapor in krematorij Rižarna, kjer je umrlo tri tisoč Slovencev.

…..

“Ko je otrok bil otrok, ni vedel, da je otrok. Zanj je vse imelo dušo in vse duše so bile eno,” pravi Peter Handke v Pesmi o otroštvu (Das Lied vom Kindsein). Verze je uporabil Wim Wenders v filmu Nebo nad Berlinom, pri katerem je kot pisec večine dialogov sodeloval tudi Handke. Film o angelih, ljudeh in padlih angelih v razdeljenem mestu je zgodba o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. O vsem tem, kar smo nekoč slabega naredili, kar danes obžalujemo in predvsem kar lahko v prihodnosti popravimo.

Več: Siol


1 komentar

  1. Znani avstrijski knjizevnik, ki zivi v Parizu Peter Handke, zna pasivno slovensko, ker je njegova mama koroska slovenka…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite